Vsak femicid je opomin, da nasilje pogosto traja dolga leta in je rezultat sistemskih napak – tako okolja kot institucij, ki tega nasilja niso pravočasno prepoznale ali ustavile. Da bi nasilje preprečili, moramo začeti pri otrocih in mladostnikih. Učiti jih moramo spoštovanja, sočutja in ničelne tolerance do nasilja, predvsem pa jim pomagati razumeti vplive spolne neenakosti, ki v naši družbi še vedno obstaja.
To je še toliko pomembneje v današnjem svetu, kjer nihče ni imun na propagando na spletu. Na družbenem omrežju X (prej Twitter), ki je v lasti Elona Muska, je težko spregledati vsebine, ki neposredno nasprotujejo enakosti med spoloma in vse bolj glasno ter odkrito zagovarjajo podrejenost žensk. Na mojem zidu na X se, na primer, redno pojavljajo objave, ki moškim svetujejo, da je treba ženski »zlomiti ego«. Ob taki propagandi ni čudno, da nova politična delitev na levo in desno v mlajši generaciji vse bolj postaja delitev med »levimi puncami in desnimi fanti«.
Naša naloga je, da o teh temah govorimo jasno in glasno. Spremembe se začnejo z ozaveščanjem, prepoznavanjem problemov in odprtim pogovorom.
V zadnjih letih smo dosegli nekaj pomembnih prebojev. Prenovili smo Resolucijo proti nasilju nad ženskami, v delovnopravno zakonodajo smo prvič vključili določbe, ki prinašajo zaščito žrtvam intimnopartnerskega nasilja. Izvedli smo kampanjo »Ljubezen ne boli«, namenjeno ozaveščanju o tej problematiki.
Na koncu pa želimo posebej poudariti najpomembnejše: najbolj ključno je, da se o nasilju spregovori – in da se ga prijavi. To je prvi, pogosto najtežji, a najpomembnejši korak k njegovi odpravi.
