Včeraj je vlada obelodanila novo strategijo upravljanja državnih naložb. Že v prejšnjem osnutku je bilo precej problematičnih točk. Recimo, privatizirati nameravajo celoten bančni sektor z izjemo 25% deleža NLB-ja. To bo bistveno spodkopalo ekonomsko suverenost države in omejilo njene možnosti razvojne politike. Dalje, podjetja z zloglasnega seznama 15-ih (med njimi Telekom) sploh niso bile predmet obravnave ali gre za strateška/pomembna podjetja, ampak so bila avtomatsko kvalificirana kot »portfeljska«, torej za 100% prodajo. In nenazadnje, strategija ni ciljno, kaj šele razvojno usmerjena, več ali manj gre le načrt za privatizacijo.
Končna verzija, ki jo je vlada predstavila včeraj, je na žalost še slabša. Krka je bila prekvalificirana iz strateške v pomembno naložbo in to ravno na dan, ko je vodstvo oznanilo, da so beležili 30% rast dobička, Zavarovalnica Triglav pa naj bi bila kot »strateška« opredeljena samo začasno.
Zadnja stvar, na katero je treba opozoriti, pa je nemoč države pri odločanju v podjetjih zaradi izgube glasovalnih pravic. Danes je recimo skupščina družbe Telekom, v kateri je večinski lastnik država, a ta nima glasovalnih pravic. Na skupščini, kjer se bo govorilo tudi o prodaji podjetja, bodo tako očitno odločali mali delničarji, največji pa je izključen. To je nesprejemljivo, hkrati pa kaže na širši problem: država ne more izvajati kakršnekoli strategije upravljanja, dokler si ne povrne glasovalnih pravic. Do takrat je za družbe kot sta Telekom ali Zavarovalnica Triglav, kakršnakoli strategija brezpredmetna.
Strategija pa je samo vrh ledene gore. Že več mesecev spremljamo vse bolj sumljive posle okrog prodaje Telekoma, podrejanje celotne slovenske prehrambne verige Agrokorju ter tiho privatizacijo v slabi banki.
Čas za protest?
