V Levici obsojamo napade s strani trenutnih bolivijskih oblasti in tamkajšnje skrajne desnice na mednarodne opazovalce volitev, med katerimi je tudi članica stranke Levica.
Delegacije združenj Progressive International in Evropske levice namreč spremljajo volitve, ki se bodo v državi prvič po desničarskem državnem udaru in odstopu socialističnega predsednika Moralesa odvile 18. oktobra. Za svojo udeležbo sta organizaciji pridobili akreditacijo za to pristojnega Vrhovnega volilnega sodišča.
Morales je bil prvi bolivijski predsednik indijanskega izvora, čigar politike so prinesle koristile predvsem revnejšim slojem prebivalstva in ruralnim delom države. Sledil je udar protidemokratičnih, konservativnih sil, po tem, ko so Moralesovo stranko MAS obtožili nepravilnosti pri zadnji volitvah lani novembra.
Takoj po prevzemu oblasti so se začeli napadi na Moralesove aktiviste, Morales pa je moral pobegniti v Mehiko. Ob teh dogodkih so cene delnic ameriških podjetij, kot je Tesla, poskočile, saj se je ob menjavi vlade napovedovala privatizacija bogatih bolivijskih virov silicija in drugih redkih kovin.
Začasna vlada Janine Áñez je imela v skladu z Ustavo Plurinacionalne države Bolivije zgolj eno pristojnost; v skladu z zakonskimi roki razpisati ponovne volitve, a je pri vodenju države presegla svoje pristojnosti. Predvidenih volitev maja letos ni razpisala; uradno zaradi epidemije covida-19. Tudi ko je epidemija bila pod kontrolo, so bile volitve prestavljene štirikrat. Končno je bil s pomočjo OZN le dosežen dogovor med vlado in opozicijo MAS, da se bodo volitve danes, 18. oktobra. Priprave na volitve je zaznamoval intenzivni pregon in onemogočanje kandidatov MAS pri vpisu v register kandidatov za predsedniške, podpredsedniške in parlamentarne volitve.
Glede na slabe izkušnje lanskih volitev, ki so bile zlorabljene za udar na novoizvoljeno vlado Moralesa, saj se je kasneje izkazalo, da so bili očitki o množičnih nepravilnostih izkazali za neosnovane, se je letos povabilo in akreditiralo številne mednarodne opazovalce. Med njimi Evropska unija, OZN, COPPPAL, OEA ter predstavnike strank in poslance iz različnih držav, med njimi tudi Evropska levica in Progressive International.
Kmalu po prihodu so se začeli na opazovalce stopnjevati pritiski prek medijev in twitterja s strani raznih skrajno desnih članov vlade in funkcionarjev, ki so opazovalce obtoževali, da so v Boliviji ilegalno, da so prišli z namenom spodbujanja nasilja, objavljali so zaupne osebne podatke iz registra Urada za migracije in jim grozili s posledicami in izgonom. Opazovalca, poslanca iz Argentine, so fizično napadi, protipravno pridržali na letališču in ga izpustili šele po posredovanju veleposlaništva. Napadi so bili ciljno usmerjeni na posameznike iz delegacije Evropske levice, zlasti na četverico opazovalcev iz vrst španskih komunistov in stranke Podemos, vrh pa so dosegli v soboto, ko so predstavniki desnice javno objavili lokacijo, kjer se nahajajo ekipe opazovalcev in jih s tem izpostavili grožnjam desničarskih tolp.
Napadi na mednarodne opazovalce volitev predstavljajo grobo kršitev demokratičnih standardov, saj prisotnost mednarodne javnosti zagotavlja, da bolivijsko ljudstvo svojo pravico in dolžnost opravi v miru, transparentno in demokratično, ter da se volja ljudstva ob razglasitvi rezultatov tudi upošteva, brez ponovnega prelivanja krvi. V Levici početje trenutnih bolivijskih oblasti najostreje obsojamo.
