Državni zbor danes na predlog SDS-a znova razpravlja o pregonu bančne kriminalitete. Razpravlja o aktu, ki ne prinaša nobenih otipljivih ukrepov in o katerem ne bo niti glasovanja. Razprava ima torej izključno propagandno funkcijo.
Ta propagandna funkcija je v tem, da se ljudem prikriva dejanske vzroke za krizo, njihovo jezo pa preusmerja k vprašanjem obrobnega pomena. Tako imenovana bančna luknja ni posledica kriminala, ampak treh sistemskih vzrokov: največje kapitalistične krize po 2. svetovni vojni, prevzema evra in napačne ekonomske politike Janševe vlade.
Če pustimo ob strani svetovno krizo, na katero ni bilo mogoče vplivati, je naša kriza posledica dveh zavestnih političnih odločitev: prevzema evra in napačne ekonomske politike obeh Janševih, pa tudi vseh nadaljnjih vlad. Pred prevzemom evra (oziroma vstopom v mehanizem ERM II) je bilo naše gospodarstvo neto upnik do tujine. Samo v mandatu prve Janševe vlade se je zadolžilo za 13 milijard. Vsa delovna mesta, ki so nastala v času pregrevanja po letu 2005, so bila izgubljena do leta 2011, nato pa se je uničevanje zaposlitev nadaljevalo, tako da je bilo lani v Sloveniji še vedno 18.500 manj služb kot leta 2015.
Posledice konstrukcijskih napak evrskega območja in neoliberalnih usmeritev evropske komisije je treba posebej izpostaviti zato, ker so se slovenski voditelji na Brexit odzvali z izjavami, da je EU garant naše blaginje, ki nima alternative. Na vlogo Janševe vlade pa opozarjamo, ker ne pristajamo na farso, v kateri SDS – ki je vodil vlado, obvladoval državne banke in podjetja v času množične privatizacije in tajkunizacije – deli nasvete o regulaciji bančnega sektorja in preganjanju bančnega kriminala.