Asta Vrečko ob 80-letnici demonstracij ljubljanskih žensk proti okupacijskim silam

Ob 80. obletnici ženskih demonstracij v Ljubljani je Društvo Dobrnič v petek, 21. aprila 2023, organiziralo slovesnost, namenjeno ohranitvi spomina na ženske, ki so pred 80. leti protestirale proti nečloveškemu odnosu okupatorja do prebivalcev okupirane Ljubljane. Slovesnost se je pričela na Pogačarjevem trgu z nagovorom ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko in polaganjem venca pred spomenikom ter se nadaljevalo na Kongresnem trgu in pred Državnim zborom.

»Življenje v okupirani Ljubljani, obdani z bodečo žico, je bilo težko in nevarno. Razmere so se zaostrovale in pozimi 1942 ter prvih mesecih 1943 so množično zapirali moške, jih nato pošiljali v internacijo in streljali kot talce. Zato so ženske začele hoditi pred ljubljanske zapore, kjer so zahtevale pravico.

Sprva neorganizirane in maloštevilne so se ženske v demonstracijah obračale na predstavnike italijanske vojaške in politične oblasti ter na vodstvo ljubljanske škofije in zahtevale osnovne človekove pravice – izboljšanje položaja zapornikov in internirancev, njihovo izpustitev in dovoljenje za pošiljanje hrane, oblek in paketov pomoči ter prenehanja streljanja talcev. Zaradi neposluha s strani oblasti so se v pomladnih in poletnih mesecih s sloganom “Na svidenje prihodnjo sredo!” demonstracije stopnjevale in postajale vse bolj množične.
Tako so se spontano zgodile več kot polletne demonstracijske in manifestativne dejavnosti žensk v Ljubljani od prvih mesecev leta 1943 do vrha demonstracijskega gibanja 1. avgusta, ko je v Ljubljani demonstriralo 10.000 ljudi.
Letos mineva 80 let od teh dogodkov in prav je, da se zgodovine vsako leto znova spominjamo, da nas opozarja in opominja. Zgodovina spomenikov ženskim demonstracijam v Ljubljani, posebej prav spomenika na Pogačarjevem trgu, odseva tudi zgodovino boja žensk za enakost in pravico. Spomenik Dragice Čadež nas spominja na demonstracije 21. junija, ko so ženske prišle pred škofijo. Pri škofu Rožmanu so ob demonstracijah ženske večkrat zaman iskale pomoč. Prvotni spomenik, ki je bil postavljen leta 1953 po načrtih arhitekta Eda Ravnikarja, ni stal na tem mestu, temveč pred Stolnico na Ciril-Metodovem trgu in je bil leta 1991 umaknjen. Po večletnih prizadevanjih je bil leta 2010 postavljen nadomestni spomenik.
Ženske so si same izborile volilno pravico in se borile za enakopravno mesto v družbi. Borile so se v boju proti okupatorju. Protestirale prav tukaj, proti zaprtjem njihovih družinskih članov. Sredi vojne, leta 1943, so bile v Ljubljani tako ključne ustvarjalke odporniškega gibanja. Po vojni pa so enakopravno prispevale k procesom demokratizacije in modernizacije družbe.
Temeljni pogoji emancipacije žensk so tako urejene delavske kot socialne pravice. Pravice, ki jih naša vlada tudi krepi in širi. Saj le tako pridemo do družbe enakih možnosti in pravičnosti.
Žrtve razpadanja socialne države, krčenja delavskih in socialnih pravic, prekarizacije delovnih razmerij in vse slabših razmere za življenje so najprej ženske, ki vse prepogosto, še vedno večinsko nosijo breme skrbstvenega dela.
Tudi danes z veliko skrbjo spremljamo nekatere družbene pojave repatriarhizacije družbe, za katere smo mislili, da smo jih kot družba pustili na smetišču zgodovine. Zato se moramo tudi danes vsak dan znova zavedati aktualnosti boja za enakost. Zato je pomembno, da se spominjamo vztrajnega boja generacij žensk, ki so nam tlakovale pot do danes, tudi za ceno življenja. Tako od pionirk boja za pravice žensk in volilno pravico tako v antifašističnem narodnoosvobodilnem boju kot v času povojne modernizacije družbe, ko so tudi prvič na naših tleh dobile volilno pravico.
Tudi mnoge med vami ste bile aktivne v različnih bojih v različnih obdobjih, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Brez tega danes tudi mene ne bi bilo tukaj, prav tako pa ne bi mogla biti nosilka politične funkcije.
Danes, ko si prizadevamo za izgradnjo nove družbe pravičnosti, stojimo na njihovih plečih in se ob tem zavedamo, da nas tako zgodovina kot aktualno dogajanje po svetu in pri nas opominjata, da se je potrebno za pravice vedno znova in vsak dan boriti, saj niso samoumevne – so priborjene, ne pridobljene.«

– ministrica dr. Asta Vrečko

Deli.