Foto: Jan Makovec/STA
V Levici smo vstopili v vlado z naborom konkretnih ciljev na področjih, ki so bila desetletja zapostavljena.
Nove stanovanjske projekte odpiramo hitreje kot kadarkoli v samostojni Sloveniji. Sprejeli smo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se ga nihče ni drznil dotakniti desetletja. Posodabljamo medijsko zakonodajo v koraku s trendi in tehnološkim razvojem. Naše spremembe na področju usklajevanja minimalne plače so bile ključne, da ta ni povsem zaostala za rastjo življenjskih stroškov, s katero se danes soočamo.
Do konca mandata nas ločujeta še dve leti. Izzivov in prostora za izboljšavo je še dovolj. Nadaljevali bomo s spodbujanjem javnih stanovanjskih projektov, kjer lahko občine in lokalni stanovanjski skladi računajo na več sredstev in ugodnejša posojila kot kadarkoli doslej, kar bo olajšalo gradnjo načrtovanih stanovanj. Za nas najpomembnejši cilj v naslednjem letu bo stabilen, solidaren in vzdržen pokojninski sistem v luči demografskih sprememb. Prizadevamo si za še en paket ukrepov za večjo zaščito delavcev, pred nami je tudi implementacija naslednjega koraka dolgotrajne oskrbe.
Na področju kulture uresničujemo naše zaveze na področjih samostojnih delavcev v kulturi, ki so bili doslej najšibkejši člen kulturnega ekosistema. Spisali smo krovne strateške dokumente, ki kulturno politiko preusmerjajo v solidarnost med deležniki, razvojno naravnanost in povezovanje z drugimi sektorji. Po 20 letih v celoti prenavljamo medijsko zakonodajo z namenom, da bo medijski prostor bolj transparenten. Podpiramo tudi slovenski film in premikamo projekte javne kulturne infrastrukture iz desetletij mirovanja.
Na področju zdravstva nas čaka rešitev problematike t. i. dvoživk med javnim in zasebnim sektorjem, prav tako pa načrtujemo še izpeljavo zadnjega koraka ukinitve dopolnilnega zavarovanja: bolj pravična razdelitev stroška glede na dohodek. Za konec omenimo še načelo “enka je minimalka” kot odgovor na neskladja, ki smo jim priča v plačnih pogajanjih in zaradi katerih so najslabše plačani poklici, kot so pomočnice vzgojiteljice, kuharji, negovalci in številni drugi, že vse prevečkrat izviseli. Zavzemamo se za stališče, da v javnem sektorju nobeno delo ne sme biti plačano manj, kot je minimalna plača.
Navsezadnje pa ne moremo biti slepi za dogajanje vse okoli nas. Naše skupne prihodnosti ne smemo zarisati v vojnah, oboroževanju in popuščanju skrajni desnici, temveč v sodelovanju, solidarnosti, strpnem sobivanju in aktivni skrbi za okolje.
Samo takšna slovenska družba bo lahko služila kot svetel zgled v svetu, ki sicer zbuja vedno več razlogov za skrb.
