Del zbirke kipov z Brda je bil pod prejšno vlado prenesen v Pivko. Tja je bil premeščen večji del skulptur, ki so nastale po letu 1940, avtorji so med drugim vrhunski umetniki Tine Kos, Zdenko Kalin, Boris Kalin in Karel Putrih, Antun Augustinčić in drugi.
Prestavitev kipov je bila neprimerna. Ni šlo za restavriranje, kot je bilo najavljeno, ampak zgolj za prenos, ki ni bil izpeljan po ustaljenem postopku, temveč je šlo za arbitrarno odločitev brez strokovnih podlag. Tudi njihova postavitev v Pivki ni ustrezna. Zaradi tega si na Ministrstvu za kulturo želimo, da kipi pridejo nazaj na posestvo Brdo, kamor tudi spadajo. Postavljeni pa bodo v sodelovanju vseh pristojnih strokovnjakov, da bodo zaživeli skupaj z ostalimi plastikami in parkovno ureditvijo ter da bodo čim bolj dostopni obiskovalcem.
Sporen prenos kipov ima nedvomno tudi politično dimenzijo, kar se vidi iz tega, kateri kipi so bili odstranjeni in preneseni v Pivko. V slovenskem prostoru je navada, da se kipi prejšnjih režimov odstranjujejo z javnih prostorov. To pomeni brisanje zgodovine v javnem prostoru. Po prvi svetovni vojni je bila odstranjena javna plastika iz obdobja Avstrije, v času 2. svetovne vojne so se rušili spomeniki, postavljeni v Kraljevini Jugoslaviji in tako naprej. Po drugi strani pa imamo tudi prakso postavljanja nekaterih spomenikov nazaj, celo njihovih replik.
Vse takšne stvari potrebujejo široko javno razpravo, saj smo na javne spomenike mnogo bolj navezani, kot se zdi na prvi pogled, opazimo v prostoru, kadar jih ni več. Njihova postavitev pa je vedno tudi odraz družbenih, političnih okoliščin in umetnostnih tendenc nekega obdobja.
Pomembno je, da se zavedamo svoje zgodovine, o njej razmišljamo, razpravljamo in se iz nje tudi učimo.
– ministrica dr. Asta Vrečko
