Septembra lani je koalicija sprejela Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1), ki določa, da se s 1. januarjem 2017 ukinejo vsi registrski računi. V Združeni levici smo temu nasprotovali in predlagali amandma, ki bi ohranil vsaj tiste registrske račune, ki so bili že odprti.
Javnost smo opozorili na to, da vlada in finančno ministrstvo nista niti poskusila zaščititi interesa malih delničarjev, ki so do vrednostnih papirjev večinoma prišli v postopku lastninjenja. Izgovor za ukinitev je bila evropska direktiva o trgovanju z vrednostnimi papirji, toda registrski računi niso bili nikoli namenjeni trgovanju. Edini realni učinek ukrepa, ki ga je bilo moč pričakovati, so bili stroški za četrt milijona imetnikov in zaslužek za borzne posrednike.
Žal se nismo zmotili. V tretji obravnavi je bil sprejet predlog SDS-a, ki na videz omejuje stroške odprtja in vzdrževanja trgovalnega računa. Toda v praksi se je zgodilo to, kar smo napovedali: borzni posredniki bodo te omejitve obšli. Ena od največjih posredniških hiš je našemu volivcu te dni poslala ponudbo za odprtje trgovalnega računa. Če sprejme akcijsko ponudbo, ga bosta odprtje in prenos delnic stala 10 EUR, kar ni majhen znesek, če upoštevamo povprečno vrednost dividend. Če pa bo volivec akcijsko ponudbo zamudil, bo za enako storitev plačal kar 40,50 EUR!
Zato smo se obrnili na ministra za finance dr. Dušana Mramorja z vprašanjem, ali je tovrstno zaračunavanje storitev zakonito. Po mnenju ministra je zakonito, zato ker se nadomestila imenujejo »nadomestilo za vzdrževanje evidenc stanj«, »nadomestilo za vzdrževanje evidenc podatkov strank«, kajti zakon omejuje le »nadomestilo za letni strošek vodenja računa« in »nadomestilo za vzdrževanje stanja na računu«. Minister je v odgovoru zapisal še, da se »ograjuje od vsebine in dorečenosti 48. člena ZNVP-1«.
Tako stališče je seveda nesprejemljivo: državni organi izvrševati vse veljavne zakonske določbe, ne glede na to, kdo jih je predlagal. Hkrati trdimo, da je bila omejitev nadomestil le predstava za javnost, ki so se ji borzni posredniki izognili z by-passom, tj. z zaračunavanjem nadomestil za fantomske storitve. Kot je razvidno iz podatkov ministrstva, je bilo konec junija še vedno odprtih kar 249.949 registrskih računov, od uveljavitve zakona pa je bilo odprtih 19.694. Če bo samo polovica imetnikov odprla trgovalne račune in če bodo borzni posredniki pri vsakem zaslužili samo 10 EUR, bo to 1.249.745 EUR zaslužka na račun ljudi, ki so postali delničarji po sili razmer in do sedaj niso plačevali nadomestil. Toliko o tem, v čigavem interesu dela vlada!