Beg možganov ni posledica previsokih davkov, ampak dejstva, da je v Sloveniji vedno manj večjih podjetij, ki bi potrebovala visoko usposobljen kader. Vedno večji presežek v zunanji menjavi in plačilni bilanci, ki se na medletni ravni približuje številki 8 %, kaže, da je naše gospodarstvo po stroških visoko konkurenčno. Zato so davčne reforme, kakršno je ta teden predlagala koalicija, nesmiselne. Predvsem pa niso pravične. So predvsem sredstvo za pretakanje javnih sredstev v privatne žepe, in to ne v žepe vseh državljanov, ampak tistih, ki imajo že tako najvišje plače. Z novo dohodninsko lestvico, ki jo predlaga koalicija, bi manjšina, zgolj 7,3 % zavezancev z najvišjimi plačami, pridobila 56 mio EUR letno. Delavci, ki imajo plačo malo nad minimalno, pa bi z dvigom splošne olajšave pridobili samo 5 mio. To je politično bistvo te reforme: dodatnih 56 mio za tiste, ki imajo največje dohodke in največ premoženja – 5 mio pa za tiste, ki so na eksistenčnem minimumu in praktično brez premoženja.
To je tako opevana razbremenitev tako imenovanega srednjega razreda. Hkrati pa bo proračun v času največje konsolidacije izgubil 40 mio letno. Vlada, ki ima toliko povedati na račun plač zaposlenih v Luki Koper, se bo mirno odpovedala 40 mio v korist 7,3 % najbolje plačanih v državi.