DZ danes obravnava predlog zakona o državni upravi, ki prinaša prenos posameznih pristojnosti med ministrstvi ter spremembe na področju informacijske družbe in elektronskih komunikacij. Ker je predlog zakona sporen, pripravljen pa je bil v tajnosti in netransparentno ter brez kakršnekoli možnosti sodelovanja strokovne in zainteresirane javnosti, v Združeni levici zakona ne bomo podprli.
Glede prenosa posameznih pristojnosti med ministrstvi ter spremembe na področju informacijske družbe in elektronskih komunikacij bi bilo vsekakor potrebno opraviti širšo razpravo ter pridobiti mnenja zainteresirane in strokovne javnosti. Slednja opozarja, da so sistemske spremembe na področju informacijske družbe in elektronskih komunikacij preveč pomembne, da bi lahko pristali na njihovo sprejemanje v popolni tajnosti in brez možnosti javne razprave. Med drugim opozarjajo, da so predvidene rešitve strokovno neprimerne, neutemeljene in škodljive za razvoj informacijske družbe ter digitalno transformacijo javne uprave.
V preteklosti smo bili priča že številnim aferam in opozorilom v zvezi z netransparentno porabo sredstev namenjenih za državno informatiko. Glavni problem pa je že vseskozi netransparentnost pri vodenju projektov na področju informacijske družbe. Glede na to, da država za področje državne informatike na letni ravni nameni okoli 100 milijonov evrov, je takšna praksa povsem nedopustna. Sprejemanje zakonodaje, ki se pripravlja v tajnosti in brez sodelovanja strokovne in zainteresirane javnosti, pa bo problematiko odtekanja denarja in možnosti za sklepanje netransparentnih poslov le še povečalo.
Poleg prenosa državne informatike, predlog zakona prenaša tudi pristojnost področja integritete in preprečevanja korupcije, ki bi se s sprejemom zakona prenesla na Ministrstvo za pravosodje. Na neprimernost predlagane rešitve, ki prenaša le del področja in sicer sistemsko urejanje omejevanje korupcije, opozarja tako Zakonodajno-pravna služba DZ kot Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Celo KPK je za prenos pristojnosti izvedela iz medijev in v pripravo predloga ni bila vključena. KPK med drugim opozarja tudi na dodatno zavlačevanje priprave nujno potrebnih sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Postopanje vlade, ki o nameri prenosa pristojnosti KPK ni niti obvestila, pa je problematično in nesprejemljivo.
Ustvarjanje odličnih pogojev za porast netransparentnih poslov, uzakonitev podlage, ki bo še povečala korupcijska tveganja, nasprotovanje Komisije za preprečevanje korupcije, nasprotovanje strokovne in zainteresirane javnosti ter pripombe in opozorila Zakonodajno pravne službe, ki opozarja celo na morebitno protiustavnost – bi torej vsekakor morali biti dovolj, da se predlog zakona zavrne.