Odbor za zunanjo politiko je danes nameraval čisto rutinsko potrditi primernost Zakona o ratifikaciji Sporazuma o enotnem sodišču za patente, vendar smo v Združeni levici zahtevali, da se obravnava prestavi ter poda strokovni javnosti in gospodarstvu možnost, da se opredelita do tega sporazuma in negativnih posledic ratifikacije, ki javnosti doslej še niso bile predstavljene. To ne preseneča, saj v procesu sprejemanja sporazuma o enotnem patentnem sodišču ni bilo opravljenih poglobljenih analiz o učinkih tega sporazuma na gospodarstvo, iz procesa odločanja pa je bila izključena tudi vsa strokovna in zainteresirana javnost. Po mnenju Združenja slovenskih zastopnikov za intelektualno lastnino so glavna tveganja ratifikacije omenjenega sporazuma za slovensko gospodarstvo:
– 16 do 20-kratno povečanje števila veljavnih patentov v Sloveniji, ki pripadajo tujim podjetjem,
– bistveno razširjena definicija kršitve patenta po 26. členu Sporazuma v primerjavi z 18. členom trenutno veljavnega Zakona o industrijski lastnini,
– pristojnost za patentne spore s sedežem v tujini,
– večji stroški pravdanja v zvezi s patenti,
– povečanje kompleksnosti patentnega sistema,
– visoka stopnja negotovosti delovanja sistema v praksi in
– ukinitev prevajanja patentnih zahtevkov v nacionalne jezike.
Ena glavnih sestavin sporazuma je enotno patentno sodišče z glavnimi enotami v Parizu, Londonu in Münchnu, ki bo imelo izključno pristojnost v postopkih izpodbijanja veljavnosti in kršenja unitarnih patentov. To predstavlja bistveno spremembo od sedaj veljavne ureditve, saj bodo slovenska podjetja zaradi domnevnih kršitev v Sloveniji tožena v tujini in ne več pred slovenskimi sodišči. Še več: enotno patentno sodišče bo pridobilo pristojnost tudi za vse že podeljene (klasične) evropske patente in za vse bodoče podeljene (klasične) evropske patente, ki veljajo v Sloveniji. Posledično bodo slovenska sodišča, razen v redkih izjemah, izgubila pristojnost za razsojanje v patentih zadevah. Stroški pravdanja v tujini bodo za naša podjetja zelo visoki. V neenakopravnem položaju se bodo tako znašla vsa mala podjetja, ki ne bodo mogla tekmovati z multinacionalkami, ki jih zastopajo drage odvetniške pisarne . Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da bodo glavne enote sodišča ravno v državah v katerih je v letu pred letom podpisa tega sporazuma začelo učinkovati največ evropskih patentov, torej v Franciji, Nemčiji in Združenem kraljestvu.
Zdi se, da je nov sistem zaščite patentov pisan na kožo velikim korporacijam. Odbor za zunanjo politiko ni sprejel pobude Združene levice, da bi obravnavo zakona danes prekinil in izključno z glasovi vladajoče SMC ratifikacijo podprl ter, kot običajno, prezrl opozorila strokovne javnosti in tistih, ki jih bo ta sporazum v največji meri prizadel.