V DZ je v obravnavni Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki ga je pripravila Vlada. Z njim bo pogrebna dejavnost, razen manjše izjeme v obliki prvega prevoza, popolnoma podrejena prostemu trgu. Prejšnji zakon, ki velja še iz leta 1984, sicer res potrebuje prenovo, nikakor pa področje ne potrebuje liberalizacije, ki so jo želi izključno Obrtna zbornica, oziroma bolj natančno, lobi izvajalcev pogrebnih storitev. Zakonu nasprotujejo prav vsa združenja občin, pa tudi Zveza društev upokojencev. Hkrati je zakon sporen s pravnosistemskega vidika (glede na drugo zakonodajo bi ti dejavnosti morale biti opredeljene kot gospodarska javna služba) in ustavnega, saj preveč posega v pristojnost lokalnih skupnosti.
Javni interes je na področju pogrebniške in pokopališke dejavnosti zelo jasno izražen. Gre za pieteto do mrtvih, odnos za svojcev in žalujočih, nenazadnje celotnih lokalnih skupnostih. Stroški pogreba pa za vse več ljudi predstavljajo previsoko oviro, še posebej po tem, ko so varčevalni ukrepi odnesli pravico do pogrebnine. Da je javni interes prevladujoč, je nenazadnje v sodbi leta 2000 potrdilo Ustavno sodišče, ki je izpostavilo še zdravstvene in sanitarno-higienske razloge. Gre za dejavnosti, kjer trg in zasebni interes nimata kaj iskati.
Vlada Mira Cerarja je spet pokazala, da so njeni nazori glede prostega trga povsem liberalni, nič manj pa niso zadržani pri uresničevanja interesov zasebnih lobijev.
Na pokojnikih nikakor ne bi smeli kovati zasebnih dobičkov.