Od kar slaba banka deluje, je namreč od javnega interes odstopala tako na področju plačne politike kot na področju sanacije podjetij. Če hočemo, da bo delovala v javnem interesu, je treba urediti predvsem tri področja:
– kadrovsko in plačno politiko;
– cilje in metode delovanja DUTB,
– nadzor nad njenim delovanjem.
Glede plačne in kadrovske politike je bilo na različnih sejah povedano že praktično vse. Kljub temu pa vlada ni storila vsega, da bi odpravila konkretne kršitve. Prav tako v tem zakonu ni vseh ukrepov, s katerimi bi odpravili vzroke za anomalije. V upravnem odboru še vedno sedijo ljudje, ki so očitno v konfliktu interesov in ki so vsaj objektivno soodgovorni za kršitve. Po drugi strani vladni predlog vztraja pri tem, da za plače poslovodstva ne velja sistemski zakon o plačah poslovodstev državnih podjetij. Današnja razprava bo produktivna, če to izjemo odpravimo. Zato smo v ZL z amandmajem predlagali določbo, da se t.i. Lahovnikov zakon uporablja tudi za DUTB.
Tudi na področju nadzora so še velike pomanjkljivosti. Ta novela predvideva, da nadzor izvršuje ministrstvo za finance. Vendar mu ne daje dovolj pristojnosti in informacij, da bi lahko slabo banko tudi dejansko nadziral. Če res hočemo zagotoviti nadzor, mora ministrstvo za finance dobiti tudi dostop do zaupnih podatkov. Slabe terjatve so namreč v zadnji instanci kreditne pogodbe in vsaka kreditna pogodba je zaupna. Brez vpogleda vanje ne more biti nadzora.
Druga rezerva na področju nadzora je notranji nadzor zaposlenih. Če danes odpravimo prepoved, da bi imelo več kot sto zaposlenih v DUTB svoje predstavnike v upravnem odboru, bomo v sistem vgradili dodatno varovalko. V Združeni levici upamo, da bo to rezultat današnje obravnave.
Zadnje, ampak bistveno vprašanje, pa je, kaj sploh pričakujemo od slabe banke. Kaj je javni interes na področju upravljanja slabih terjatev in podjetij. Ideja ustanoviteljev je bila, da bo slaba banka na hitro razprodala terjatve in s tem privatizirala zadolžena podjetja oziroma tisto, kar je od njih ostalo. To vsekakor ni javni interes. Javni interes je, da se podjetja sanira in ohrani delovna mesta. Tukaj novela prinaša bistven napredek tako glede ciljev kot glede metod, vendar je še vedno prekratka.
Slaba banka opravlja dve funkciji. S prodajo terjatev mora izplačati obveznice, s katerimi je te terjatve odkupila. Po drugi strani mora podjetja sanirati. Ta dva cilja sta si do neke mere v nasprotju, vendar tudi tu obstaja rešitev, ki je v javnem interesu. Nobene potrebe ni, da bi slaba banka poslovala z dobičkom, dovolj je, da izpolni svoje minimalne obveznosti. In te obveznosti so obvladljive, zato ker so bile terjatve prenesene po zelo nizkih vrednostih. Zato naj slaba banka prodaja terjatve in deleže v firmah, ki niso strateškega pomena, ohrani pa deleže v podjetjih, ki lahko na dolgi rok služijo javnemu interesu. Te deleže lahko na podlagi predkupne pravice proda SDH-ju ali zaposlenim. Najbolje pa je, da jih ohrani do leta 2023, ko bo vse premoženje DUTB avtomatsko preneseno na Slovenski državni holding.
Zato bomo z amandmajem predlagali, da se predkupna pravica razširi s strateških in pomembnih naložb tudi na portfeljske. Smiselno je, da SDH pridobi delež v tistih podjetjih, ki jih kratkoročno ne namerava prodati. S tem se omogoči usklajeno prestrukturiranje in povečanje vrednosti celotnega podjetja.
Opozoriti je treba, da novela prinaša tudi dve predkupni pravici, in sicer za SDH in za zaposlene v podjetjih, ki so v lasti DUTB. K temu bi danes morali dodati še pravico občin in javnih stanovanjskih skladov, da odkupijo stanovanja slabe banke in jih dajo na razpolago svojim občanom. Ta predlog bomo danes podali z amandmajem.
