Ni nepomembno, da Strategijo upravljanja z državnim premoženjem sprejemamo danes, natančno leto dni po volitvah, na katerih je zmagala Stranka Mira Cerarja. V tem letu se ni spremenilo le ime Cerarjeve stranke, ampak tudi vsa stališča te stranke o privatizaciji. Volitve je namreč Miro Cerar dobil z obljubo po premišljeni privatizaciji, ohranjanja strateških podjetij, kot sta Telekom in Aerodrom Ljubljana, v državni lasti in novih standardih v politiki. V Strategij, ki jo danes sprejemamo, od teh stališč in obljub ni ostalo nič več. Strategija, o kateri odločamo danes ima namreč samo en cilj: privatizacijo državnega premoženja za vsako ceno.
V Združeni levici že od začetka sprejemanja Strategije upravljanja opozarjamo na škodljivost tako zastavljenega dokumenta. Vladna koalicija je namreč Strategijo, dokument s katerim določamo, kako se bo razpolagalo z 11,3 milijardami državnega premoženja, pripravila na nedemokratični način, brez vključitve strokovne in širše zainteresirane javnosti.
Strategija prav tako ne vsebuje vseh z zakonom zahtevanih elementov zlasti nekomercialnih ciljev upravljanja in meril za njihovo spremljanje, s katerim se zagotavlja širša, razvojna in socialna funkcija upravljanja. Predlog tako ne omogoča izvrševanja tistih členov Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki urejajo akte upravljanja in njihovo obvezno vsebino (4., 11. in 28. člen ZSDH-1) in določajo naloge in pristojnosti SDH pri upravljanju (7., 17. in 30. člen ZSDH-1).
Za vlado, ki je predlagala to strategijo upravljanja državnih podjetij, zaposleni v državnih podjetjih očitno ne obstajajo. Vlada je za vsako vsa podjetja in panoge ter za ves portfelj zbrala podatke o vrednosti in donosu kapitala, ni pa je zanimalo, koliko delavcev je v teh podjetjih zaposlenih. Ta podatek najdemo samo tam, kjer hoče vlada upravičiti “racionalizacijo”, na primer odpuščanja v Premogovniku Velenje. Vladna Strategija tako SDH-ju niti simbolično ne nalaga ohranjanja in povečevanja števila delovnih mest, kljub temu, da SDH razpolaga z 11,3 milijardami premoženja slovenskih državljanov.
Ob tem so v odloku kot temelj strategije navedeni dokumenti, ki sploh še niso bili nikjer sprejeti, predstavlja pa se jih kot nacionalno usklajene prioritete. Konkretno strategija bančništva in strategija zavarovalništva, ki sta delovni gradivi Vlade in jih javnost ni videla, obenem pa njihova vsebina ne samo, da ni splošno družbeno sprejeta, ampak je celo v nasprotju z zavezami koalicijskega sporazuma. Vladna koalicija se prav tako ni niti potrudila uskladiti strategije s številnimi pripombami zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. V Združeni levici smo zato, da bi preprečili nepopravljivo škodo, ki bi jo sprejem strategije v taki obliki povzročil predlagali umik točke iz dnevnega reda. A ga je koalicija kljub enotni podpori opozicije brez pomisleka zavrnila.
Danes je vsem, ki so prebrali Strategijo jasno, da je določena povsem arbitrarno. Strategija nalaga, da se 46 državnih naložb oziroma podjetij, kjer ima država lastniške deleže, proda v celoti, privatizirata celoten bančni sektor, z izjemo 25 % NLB, kar nas vodi na svetovno in evropsko periferijo, ter nerazumljivo vztraja pri prodaji Telekoma in Cinkarne Celje, čeprav vlada sama priznava, da ju po kriterijih strategije ne bi smeli. Tudi strateška podjetja, kot je Luka Koper in DARS, se bodo prodala do 50 % in ene delnice, kar pomeni, da bodo tudi podjetja, ki jih Vlada sama smatra za strateška, vsaj 49 % privatizirana. Kar konec koncev to pomeni, da v tej strategiji ni nikakršne strategije za razvoj, ampak je, če odstranimo ves balast, samo grob seznam navodil, kako naj SDH državno premoženje razprodaja.
Združena levica je na današnji seji bomo v točki oziroma v poglavju, ki je še odprto, predlagala šeli tri dodatne amandmaje, s katerimi smo skušali nekoliko omiliti škodo: 1) da se v klasifikacijo uvrsti tudi 15 podjetij iz seznama za privatizacijo (med njimi Telekom in Cinkarna Celje); 2) da se Krka, Gorenje in Petrol, kot dve največja slovenska podjetja in pomembne blagovne znamke, opredelijo kot strateška podjetja, ter 3) da se v Strategiji Abanka Vipa in Banka Celje obravnavata kot enotna banka, ki ima kot druga največja slovenska banka pomembno razvojno vlogo..
Vladni koaliciji ima danes ob glasovanju o Strategij upravljanja državnega premoženja ponovno možnost, da s podporo dobronamernim amandmajem Združene levice odpravi največje anomalije v njej. A glede na dejanja stranke SMC v zadnjem letu nas s čim takim ne bodo presenetili.
V Ljubljani, 13.07.2015
