Zaradi zgrešenih stanovanjskih politik in premajhne ponudbe neprofitnih stanovanj gredo tržne najemnine ponovno v nebo. Ker prosti trg evidentno ne deluje in ker je pod vprašajem ustavno zagotovljena pravica do primernega stanovanja, je Levica predlagala novelo Stanovanjskega zakona, s katero bi lahko nevzdržno rast najemnin omejevale občine.
Astronomske cene stanovanj in kronična finančna podhranjenost javnih stanovanjskih skladov
Kljub ustavnemu določilu (78. čl.), da država ustvarja možnosti, da si lahko državljani pridobijo primerno stanovanje, v Levici ugotavljamo, da za najemnike te možnosti skorajda ni. Razlog: visoke cene stanovanj, slabo delovanje in finančna podhranjenost javnih stanovanjskih skladov ter visoke tržne najemnine zasebnih stanovanj.
Prebivalci so pri reševanju stanovanjske problematike prepuščeni na milost in nemilost trga, ki je neizprosen. Trg ne omogoča, da bi ljudje, predvsem mladi, lahko prišli do ustreznega stanovanja. Situacija pa se ponovno zaostruje. V letu 2017 so cene nepremičnin po sedmih kriznih letih relativne stagnacije zopet strmo porasle, najbolj opazno v Ljubljani, kjer so samo v zadnjih dveh letih poskočile za skoraj 18 odstotkov.
Luka Mesec: “Nova stanovanja se prodajajo po več kot 3.000 evrov za kvadratni meter, cena rabljenih stanovanj pa je v nekaterih predelih Ljubljane praktično ista kot cena novih. Stanovanja so predraga, še posebej za mlade, ki se za povrh soočajo še z vse večjo prekarizacijo trga dela. Zaradi finančne negotovosti in slabega plačila za opravljeno delo mladi ne dobijo stanovanjskih kreditov, dolgoročno varčevanje za nakup nepremičnin pa je zanje praktično nemogoče. Lastno stanovanje tako za večino ostajajo zgolj nedosegljive sanje.”
Vedno višje tudi cene najema
Alternativa lastništvu stanovanj je najem, ki pa je nenormalno drag. V času krize se tržne najemnine niso kaj dosti spreminjale in se danes gibljejo med 4,77 in 12,42 evra na kvadratni meter. Najvišje so seveda tam, kjer vlada največje pomanjkanje stanovanj, tj. v Ljubljani in na obali. Po podatkih portala nepremicnine.net je cena najema stanovanja v Ljubljani maja 2017 znašala 11,28 evra na kvadratni meter. Najemnina za stanovanje, veliko nekje med 55 do 65 kvadratnih metrov, tako v povprečju znaša več kot 600 evrov, pri čemer v znesek pogosto sploh niso všteti ostali stroški, ki nanesejo dodatnih 200 do 300 evrov.
Luka Mesec: “Postavimo se v kožo mlade družine z dvema otrokoma, kjer starša delata za povprečni plači. Po plačilu najemnine in stroškov za stanovanje ter ostalih življenjskih potrebščin, tudi vrtca za otroke, konec meseca ne ostane praktično nič, s čimer bi lahko varčevali za lastno stanovanje. Za gospodinjstva z nižjimi dohodki, in teh je velika večina, pa pomenijo tako visoke najemnine, ki bodo ob odsotnosti ustreznih ukrepov v prihodnje samo še rasle, životarjenje na robu revščine. Trg nastalih anomalij ne bo rešil sam od sebe.”
Višino in rast najemnin naj omejujejo občine
Breme reševanja stanovanjske politike visi na občinskih javnih stanovanjskih skladih, ki pa ne morejo zgraditi zadostnega števila neprofitnih stanovanj. Kljub dejstvu, da skladi v trenutnih okvirih financiranja ne zmorejo zadovoljiti potreb po najemnih stanovanjih, se v Sloveniji vse do danes ni govorilo o možnosti regulacije tržnih najemnin, čeprav to v svetu ni nikakršna novost. Najbolj znan in uspešen primer omejitev višine rasti najemnin poznajo v Berlinu.
Uvedbo podobnega sistema zagovarjamo tudi v Levici, pri čemer bi dali občinam možnost omejevanja višine in rasti najemnin glede na različne kategorije stanovanj. Vsa najemna stanovanja bi morali lastniki pred tem kategorizirati, kategorizacijo pa bi izvajalo Ministrstvo za okolje in prostor.
Uvedba takšnega ukrepa na državnem nivoju ne bi imela smisla, saj so situacije zelo različne. Vendarle pa po urgentnosti stanovanjske situacije nekatere občine izrazito izstopajo. Poleg občanov Ljubljane in obalnih občin, kjer ponudba stanovanj najbolj zaostaja za povpraševanjem, bi z uvedbo tovrstnega ukrepa pridobili tudi Mariborčani.
Luka Mesec: “S spremembo stanovanjskega zakona želimo ljudem omogočiti najem stanovanj, ki bi si jih lahko privoščili, brez da bi morali za to žrtvovati glavnino svojega mesečnega dohodka. Morajo ljudje res obubožati, da bi si zagotovili nekaj tako osnovnega, kot je streha nad glavo?“
