
V Levici sklicujemo odbor za infrastrukturo o gradnji drugega bloka nuklearke Krško in zahtevamo, da vlada razkrije vsebino sporazuma, ki ga stran od oči javnosti podpisujejo z ZDA!
Minister Vrtovec je javno priznal, da želi vlada projekt drugega bloka v tem mandatu pripeljati do točke, ko ga ne bo več mogoče ustaviti. Referenduma ne načrtuje – v nasprotju s predvolilnimi obljubami.
Ministrstvo se medtem z ZDA dogovarja o medvladnem sporazumu. Osnutka sporazuma ne želijo pokazati, pravijo pa, da se sporazum nanaša “zgolj” na izbiro tehnologije.
V Levici opozarjamo, da bi izbira reaktorja AP1000 v praksi pomenila izbiro Westinghousa. S tem bi vlada lahko zožila konkurenco in oslabila pogajalski položaj Slovenije pri dogovarjanju o ceni, rokih in odgovornosti za podražitve. Slovenija bi s tem, ne da bi sploh poznala ceno, za skoraj stoletje postala odvisna od enega samega dobavitelja.
Kakšen dobavitelj je Westinghouse? To je podjetje, ki je leta 2017 razglasilo stečaj, ker ni obvladalo stroškov in rokov pri gradnji točno takšnih reaktorjev, kot bi bil slovenski. Reaktor v elektrarni Vogtle v zvezni državi Georgia je Westinghouse dokončal sedem let prepozno, stal pa je 37 milijard dolarjev namesto predvidenih 14.
Brez razpisa se z Westinghousom dogovarjata tudi Slovaška in Bolgarija. Pri obeh naj bi bila cena sprva 14 milijard, čeprav v Bolgariji že višajo ocene na 20 milijard. Ekipa Janše in Vrtovca očitno želi, da se tej kravji kupčiji pridruži tudi Slovenija. To je samo še en primer razprodaje slovenske suverenosti političnim somišljenikom v tujini.
V Sloveniji smo zavoženo zgodbo z večjim elektroenergetskim projektom že videli. TEŠ 6 je bil ocenjen na približno 600 milijonov evrov, stal je 1,4 milijarde in bil po ugotovitvah kriminalistov preplačan za pol milijarde. No, zgodba JEK 2 je več kot dvajsetkrat težja!
Zgodba s TEŠ je za lep čas finančno pohabila Holding slovenskih elektrarn, enega ključnih stebrov energetike v Sloveniji. JEK2 lahko pohabi celo državo