
Včeraj imenovana vlada je iztrgala “delo” iz ministrstva za delo ter ga podredila ministrstvu za gospodarstvo. S tem so “razrešili” konflikt med delom in kapitalom. Med resorjem, ki brani delavce in usmerja inšpektorat za delo, ter resorjem, ki ga skrbi, da stroški dela v Sloveniji ne bi bili previsoki. Razrešili so ta konflikt v korist kapitala.
Namesto “dela” se je v ime ministrstva prikradla “demografija”. Kogar skrbi, da se vedno manj ljudi odloča za družino, ta naj skrbi, da bodo stroški življenja nižji, zaposlitve varne in dohodki višji. Ljudje se odločajo za družino glede na svoje materialne okoliščine, ne pa zato, ker jim bo nekdo pridigal, kako slovenski narod izumira in kako ga ogrožajo priseljenci.
Spotoma so iz imena izginile še “enake možnosti”. Enake možnosti pomenijo prizadevanje, da je vsakomur omogočeno, da svobodno uresničuje svoje potenciale, brez da ga/jo pri tem omejuje družba zaradi osebnih okoliščin, kot so razred, spol ali spolna usmerjenost. To je temelj pravične družbe – ki je v napoto tistim, ki družbene krivice zakrivajo kot nekaj naravnega.
In navsezadnje, izbrisano je bilo še eno celotno ministrstvo, tisto za solidarno prihodnost. Solidarna prihodnost ni bila lepo zveneča abstrakcija, ampak je bila utelešena v dveh politikah, ki sta najbolj zaznamovali ta mandat: javna stanovanjska gradnja in dolgotrajna oskrba. Izbrisali so tisto ministrstvo, ki je dejansko nekaj naredilo in na čigar dosežke se je sklicevala celotna koalicija.
Besede so pomembne, ker razkrivajo, kam pelje nova vlada.