Minimalna plača naj postane izhodišče, vsi dodatki pa naj se k njej prištevajo
V Združeni levici pred prvim majem prihajamo s paketom delavske zakonodaje. Vlado smo pozvali, naj uvede plačane bolniške odsotnosti za enoosebne s.p.-je. Včeraj smo predlagali Novelo zakona o inšpekciji dela (ZID), s katero ščitimo agencijske delavce in prekarce v prikritih delovnih razmerjih. Tretji del paketa pa je naša pobuda za pravično definicijo minimalne plače. Naš predlog je enostaven: zahtevamo, da minimalna plača postane izhodišče, vsi dodatki (dodatek za delovno dobo, poslovno uspešnost, izmensko delo itn.) pa naj se k njej prištevajo.
V čem je problem?
Po trenutni ureditvi je minimalna plača določena kot najmanjše možno izplačilo za delo, ne pa kot najmanjša osnovna plača. V izplačilo so zato pogosto všteti razni dodatki, recimo dodatek za delovno dobo, dodatek za izmensko delo, dodatek za težje pogoje dela, nagrade za delovno in poslovno uspešnost. To pomeni, da je realna osnova lahko veliko nižja od minimalne plače, zaposleni pa do zakonsko določene minimalne plače 804,96 evrov bruto pride šele z dodatkom za delovno dobo in drugimi dodatki. Celo v javnem sektorju je kar 16 plačnih razredov, ki so pod minimalno plačo.
Luka Mesec: “Trenutna ureditev vodi v naravnost absurdne situacije. V zadnjih mesecih, ko smo naš predlog predstavljali po Sloveniji, sem recimo spoznal čistilko, ki ima 440 evrov osnovne plače, do izplačila minimalne pa pride šele z dodatki, predvsem dodatkom za delovno dobo. Še hujši je primer varnostnika, ki mi je pokazal svojo plačno listo: njegova osnovna plača je 247 evrov!”
Nujna je nova, pravična definicija minimalne plače
Definicijo minimalne plače smo v tem mandatu sicer že enkrat spreminjali. Novela Zakona o minimalni plači, ki so jo jeseni 2015 predlagale združene sindikalne centrale, je iz zneska minimalne plače izločila dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Še vedno pa se v znesek minimalne plače vštevajo dodatki, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, dodatek za delovno dobo ter nagrade za delovno in poslovno uspešnost. Ti dodatki pa, posebej pri starejših delavcih, lahko tvorijo tudi do 15 % ali 20 % končne plače.
Nepravičnost ilustrira dodatek za delovno dobo, ki se pri prejemnikih minimalne plače všteva v njihovo končno plačo, tistim z višjo osnovno plačo pa dodatno prišteva k plači. Tako pridemo do absurdnega položaja, kjer delavec začetnik dobi višji dodatek za delovno dobo kot nekdo, ki ima že 30 let delovne dobe, saj prvi prejema plačo le malenkost nad minimalno, drugi pa dodatka sploh ne dobi izplačanega.
Minimalno plačo je treba redefinirati
Minimalna plača mora postati gola osnova, vsi dodatki pa se morajo k njej prištevati. Zato smo v Združeni levici pripravili spremembo Zakona o minimalni plači, s katero spreminjamo definicijo minimalne plače in iz nje izločamo vse dodatke, kot so dodatek za delovno dobo, dodatek za delovno uspešnost in dodatke, ki so določeni v kolektivih pogodbah.
Vodja poslanske skupine Luka Mesec je pojasnil: »Zahteva po izločitvi dodatkov iz minimalne plače je zahteva po elementarni pravičnosti. V času, ko so trgovine ustvarile 521 milijonov evrov letnega profita in v času, ko bo samo zaradi gospodarske rasti v proračun za leto 2019 prišlo 281 milijonov evrov več, kot je vlada predvidevala, ni nobenega izgovora, da te pravičnosti ne bi tudi udejanjili.«
