V Levici bomo vladi predlagali priznanje katalonske neodvisnosti. Gesto priznanja razumemo kot protest slovenske vlade proti ravnanju vlade Mariana Rajoya v Kataloniji in proti nenačelnosti evropske politike.
Voditelji Evropske unije, ki se navzven svetu predstavljajo kot zgled spoštovanja demokracije in človekovih pravic, so ostali tiho, ko je policija po naročilu španske vlade na referendumu 1. oktobra 2017 vdirala na volišča in pretepala volivce. Evropski politiki, ki so letošnjo nagrado Saharova podelili venezuelski opoziciji, ker naj bi bila preganjana, so vsi po vrsti prikimali španski vladi, ko je ta odstavila od ljudstva izvoljeno katalonsko vlado, jo aretirala in ki voditeljem sedaj grozi s 30-letnimi zapornimi kaznimi zaradi kaznivega dejanja upora – da, to v Španiji še vedno obstaja.
Slovenska vlada s svojim molkom pritrjuje protidemokratičnemu zavezništvu velikih sil v EU. S tem pa ne odreka demokratičnih pravic samo Kataloncem, ampak vsem majhnim narodom Evrope. Od zloma grškega upora proti neoliberalizmu poleti 2015 se vse bolj zdi, da je v EU dovoljeno kršenje kakršnihkoli demokratičnih standardov, če le za njim stojijo velike sile. EU očitno tudi ne zmore tolerirati regionalne avtonomije. Valonija ni smela zavrniti sporazuma CETA, Kataloncem grozijo, da jih bodo izključili iz EU, če izpeljejo odcepitev.
Priznanje neodvisnosti je diplomatsko sredstvo, s katerim lahko Slovenija kot majhna država konstruktivno vpliva na razplet katalonske krize. Namreč, če slovenska vlada ostane tiho, s tem tudi sama daje španski vladi proste roke za obračun z upornimi Katalonci, za suspenz demokracije in razgradnjo avtonomije. Če pa Slovenija podpre Katalonijo, ji bo s tem pomagala do vsaj delnega mednarodnega pripoznanja in do zaščite pred špansko represijo. S tem ne bo pripomogla le k začetku pogajanj med katalonsko in špansko stranjo, ampak tudi jasno izrazila svoj glas protesta v EU, kjer suspenz demokracije očitno postaja nova normalnost.
