Z novim letom je začela veljati sprememba Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. S spremembo so se ublažili pogoji za pridobitev denarne socialne pomoči (DSP) in varstvenega dodatka. S spremembo se odpravila vračljivost socialne pomoči in varstvenega dodatka za upravičence s stanovanjem ali hišo pod vrednostjo 120.000 EUR.
Prejeli smo več poročil prosilcev, da centri za socialno delo (CSD-ji) vloge zavračajo, če ima prosilec polnoletne otroke. Sklicujejo se na 40 let star Zakon o zakonski zvezi, ki v 124. členu določa, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati starše. Samo če otroci sami nimajo dovolj sredstev, se prosilcu dodeli varstveni dodatek. Toda zakon ne določa nobenih kriterijev za izjeme, zato je presoja prepuščena posameznemu socialnemu delavcu.
Miha Kordiš: “Naša vlada vodi socialno politiko za 19. stoletje. Namesto da bi revnim upokojencem omogočili samostojno življenje, jih spravlja v odvisnost od odraslih otrok. Tako se breme revščine prenaša na ljudi, ki so bili v življenju že tako prikrajšani. To je recept za prenašanje revščine med generacijami.”
Zdi se, da CSD-ji po navodilih ministrstva za delo uporabljajo to zastarelo določbo za to, da bi izničili učinek spremembe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Zavračajo ljudi, ki so po vseh uradnih merilih revni in upravičeni do varstvenega dodatka. Namesto, da bi upravičencem zagotovili neodvisno življenje, jih s tem spravljajo v odvisnost od odraslih otrok. Breme revščine prenašajo na potomce revnih staršev, ki so bili v življenju že tako prikrajšani. Na ta način se seveda povečuje tveganje prenašanja revščine in neenakosti med generacijami.
V času, ko se v naprednih krogih razpravlja o brezpogojnem temeljnem dohodku, vlada in ministrica Anja Kopač Mrak vztrajata pri represivni socialni politiki. To je še toliko bolj nesprejemljivo, če vemo, da smo ta model pri nas v preteklosti že presegli. Vse do Pahorjeve reforme leta 2012 smo imeli brezpogojno pravico do varstvenega dodatka oziroma državne pokojnine. Preverjala se je samo višina pokojnine. Od takrat se je število starejših, ki prejemajo pomoč države, drastično zmanjšalo, čeprav so statistično najbolj ogrožena kategorija. Še leta 2011 smo namreč imeli 47.000 prejemnikov varstvenega dodatka in 14.500 prejemnikov državne pokojnine, medtem ko varstveni dodatek po novi zakonodaji prejema manj kot 11.000 prebivalcev!!
Poslanec Kordiš je zato vlado in ministrstvo za delo pozval, da naj se zakonodaja uporablja tako, da ne bodo prizadeti prosilci in njihovi potomci. Zahteval je, da nemudoma vzpostavijo jasne kriterije glede dolžnosti preživljanja. Hkrati pa je napovedal, da se bo Združena levica zavzemala za to, da se dolžnost preživljanja v novem Družinskem zakoniku uredi tako, da ne bo povzročala prenašanja revščine med generacijami!
