Nadzorni svet Slovenskih železnic (SŽ) je 28.10. 2020 na predlog poslovodstva podal soglasje za sklenitev strateškega partnerstva na področju tovornega prometa in logistike. Sklenitev “strateškega partnerstva” ne pomeni nič drugega kot privatizacijo 49-odstotnega deleža družbe SŽ-Tovorni promet, ki je ena od najbolj dobičkonosnih družb v skupini SŽ. Multinacionalni gigant EP holding, ki ga obvladuje češki oligarh Daniel Křetínský, bo namreč z načrtovano dokapitalizacijo postal lastnik 49 odstotkov družbe SŽ-Tovorni promet. Kljub temu, da s tem štiriletni proces privatizacije SŽ prehaja v sklepno fazo, ga je še vedno mogoče zaustaviti. Končno besedo pri odobritvi posla bo namreč imel Slovenski državni holding (SDH), čigar glavni odločevalski organ je skupščina, ki jo sestavlja aktualna vlada. Vlada Janeza Janše ima zato v rokah vse potrebne vzvode, da pravočasno prepreči škodljivo privatizacijo in zaščiti gospodarski interes z okrepitvijo državnega lastništva v Slovenskih železnicah.
Vrata za privatizacijo Slovenskih železnic je odprla vlada Mira Cerarja. Takratna vladajoča koalicija je marca 2016 spremenila Zakon o družbi Slovenske železnice na način in omogočila odtujitev lastniških deležev hčerinskih družb SŽ do 50 odstotkov minus eno delnico. Zakon je bil spremenjen po tem, ko je direktor SŽ že podpisal pismo o nameri vzpostavljanja strateškega partnerstva z avstrijskimi železnicami, v okviru katerega bi prišlo do privatizacije polovičnega deleža SŽ-Tovorni promet. Kljub spremembi zakona do privatizacije družbe SŽ-Tovorni promet še vedno ni prišlo. Zgodba o privatizaciji je za nekaj časa izginila iz oči javnosti, dokler niso januarja 2018 dali zavezujoče ponudbe za vstop v lastniško strukturo francoske državne železnice (SNCF) in češka korporacija EP Holding.
V Levici smo v začetku leta 2020 v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o družbi Slovenske železnice, ki bi onemogočila možnost odtujitve deležev hčerinskih družb SŽ, državi pa dala priložnost, da zaščiti svoj gospodarski interes in sama dokapitalizira visoko donosno družbo. Odbor za infrastrukturo 12. februraja 2020 žal ni podprl novele Levice, zato so se privatizacijski postopki nadaljevali. Štiri leta trajajoča saga o izbiri kupca tovornega SŽ je z odločitvijo nadzornega sveta SŽ prešla v sklepno fazo, vendar pa do končne odločitve ne more priti brez soglasja krovnega upravljavca državnega premoženja, SDH.
Vse od začetka postopkov privatizacije je družba SŽ-Tovorni promet poslovala izredno dobro in se izkazala za eno najbolj dobičkonosnih družb skupine SŽ. V letu 2018 je imela za 193 milijonov evrov prihodkov in 8 milijonov evrov čistega dobička. Zato je popolnoma nerazumljivo, zakaj se država že leta trudi najti kupca za eno redkih uspešnih podjetij, ki obratujejo na slovenskih tirih. Možnosti, da bi dobičkonosno hčerinsko družbo namesto zasebnega partnerja dokapitalizirala država in tako preprečila nesmiselno privatizacijo, pa niti prejšnje niti sedanja vlada niso nikoli preučile. Privatizacija družbe SŽ-tovorni promet, ki zaposluje okrog 1.200 delavcev, pomeni oškodovanje državnega premoženja in je prvi korak k privatizaciji celotne družbe Slovenske železnice. Privatizacija železniške infrastrukture se je v tujini izkazala za katastrofalno, v Veliki Britaniji je v devetdesetih letih zaradi popolne degradacije varnostnih standardov vodila celo do številnih smrti.
Poleg tega pa načrtovana privatizacija dokazuje nesposobnost političnih in gospodarskih elit, da postanejo karkoli drugega kot izvrševalci tujih kapitalskih interesov, ki namesto za dolgoročni razvoj slovenske družbe skrbijo zgolj za lastno kratkoročno samoohranitev. Sklenitev “strateškega” partnerstva ne bo služilo strateškim interesom slovenskega gospodarstva, temveč zasebnim interesom mutinacionalne korporacije EP Holding, ki ima v lasti okrog 12 milijard evrov sredstev in naložb in ki si v zadnjih letih s prevzemi nekdaj javnih termoelektrarn ter prometne infrastrukture v Franciji, na Poljskem in Slovaškem pospešeno gradi zasebni energetski in logistični imperij, ki se razteza po celotni srednji Evropi. Daleč največji lastnik EP Holdinga je milijarder Daniel Křetínský, eden od najvplivnejših čeških oligarhov, ki so v obdobju tranzicije obogateli na račun privatizacije državnega premoženja.
Lovke Křetínskýevega kapitalskega imperija vedno bolj agresivno posegajo tudi na medijsko področje. Pred mesecem dni je češki oligarh odkupil tudi 49-odstotni delež v francoskem časopisu Le Monde. To je zgrozilo njegove novinarje, ki v češkem oligarhu vidijo grožnjo uredniški neodvisnosti. Septembra in oktobra letos so z javnimi protesti želeli preprečiti prevzem, od obeh preostalih delničarjev, francoskih investicijskih bankirjev, pa so zahtevali, naj Křetínskemu ne prodajo preostanka delnic. Če vlada Janeza Janše ne bo pravočasno ukrepala, bodo zasebni kapitalski interesi češkega oligarha ogrozili tudi neodvisnost Slovenije pri uveljavljanju strateških interesov na vitalnem področju tovornega prometa in logistike.
Zaradi navedenega dajem pobudo Vladi Republike Slovenije, da:
- kot skupščina Slovenskega državnega holdinga nemudoma zaustavi postopek prevzema 49-odstotnega deleža družbe SŽ-Tovorni promet s strani družbe EP Holding;
- pripravi predlog sprememb Zakona o družbi Slovenske železnice, ki bo trajno onemogočil odtujitev lastniških deležev hčerinskih družb SŽ in ga v roku 30 dni posreduje državnemu zboru;
- in preuči možnost okrepitve lastništva Republike Slovenije v družbi SŽ-Tovorni promet z dokapitalizacijo.
