Jutri, dne 13.12.2019, bo minilo natanko eno leto od sprejema Zakona o minimalni plači. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ta zakon napada že celo leto, zdaj pa je pripravila še serijo priporočil delodajalcem. Njihov cilje je izničiti eno izmed glavnih pridobitev zakona, to je izključitev vseh dodatkov iz minimalne plače. Zakon, ki smo ga napisali v Levici, namreč določa, da se vsi dodatki, do katerih so delavci upravičeni, izplačujejo kot dodatek k bruto plači delavca – in se ne smejo več vanjo vštevati. Če so dodatki vključeni, delavec od njih konec meseca nima nič. S 1.1.2020 se bo to končalo, a vlada ob poskusih kršenja zakona molči. Levica zato vlado poziva, naj zaščiti pravice delavcev, okrepi nadzor ter preveri ali je GZS delovala protizakonito.
GZS podjetjem predlaga, naj dodatke “skrijejo” v osnovne plače
V nasprotju s poglavitno rešitvijo in namenom zakona GZS delodajalcem predlaga, da poskušajo delavce za dodatke prikrajšati tudi po 1.1.2020. Predlagajo jim, naj vse stalne dodatke in dodatek za delovno dobo vključijo v osnovne plače. To je v nasprotju z Zakonom o minimalni plači ter v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih, a GZS svojim članom za kršenje zakona ponuja celo svetovanje in pravno pomoč na sedežih podjetji. S tem bodo še naprej prikrajšani najslabše plačani zaposleni. Učinke lahko ponazorimo na primeru delavca, ki prejema minimalno plačo in ima osnovno plačo določeno pri 600 evrih bruto. Pri 20 letih delovne dobe je tak delavec upravičen do dodatka za delovno dobo v višini 60 evrov – a od tega dodatka nima nič, ker se mu všteva v minimalno plačo! Po Zakonu o minimalni plači, bi se mu morala s 1.1.2020 plača povečati za teh 60 evrov, GZS pa išče obvode, s katerimi bi bili delavci še naprej prikrajšani. Učinke ponazarjamo v spodnji tabeli:
| Veljavna ureditev | Uporaba določb ZMinP s 1.1. 2020 | Predlog GZS | |
| Osnovna plača | 600 | 600 | 660 |
| Dodatek 60 evrov | vključen v minimalno plačo | prištet k minimalni plači | vključen v osnovno plačo |
| Minimalna plača | 886,63 | 940,58 | 940,58 |
| Doplačilo do minimalne plače | 226,63 | 340,58 | 280,58 |
| Bruto plača delavca | 886,63 | 1000,58 | 940,58 |
Sindikati opozarjajo na kršitve zakonodaje
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja, da so prakse, kot jih predvidevajo priporočila GZS, nezakonite in da bo zaradi njih prišlo do povečanja števila kršitev na področju izplačila plač. Pri tem opozarjajo, da obstaja bojazen, da bodo delodajalci izkoristili šibkost zaposlenih, ki svojih pravic ne poznajo ter nemoč zaposlenih v podjetjih, kjer ni sindikatov.
GZS je torej zavestno objavila predloge ukrepov za delodajalce, ki predstavljajo visoko tveganje za nezakonito ravnanje in množično oškodovanje – najslabše plačanih – delavcev.. Ravnanje GZS napeljevanje h kršitvam zakonodaje.
Še posebej zavržno je, da GZS to počne v času, ko profiti rastejo (16% rast lani) in znašajo 4,2 milijarde evrov. Ob tem pa pod pragom tveganja revščine še vedno živi 268.000 ljudi v državi, od tega kar 52.000 delovno aktivnih – ljudi, ki delajo, a od dela ne morejo preživeti.
Nesprejemljivo je, da vlada ob tem molči.
Poziv Levice
Vlada naj javno obsodi delovanje GZS
V Levici vlado pozivamo, naj nemudoma obsodi delovanje GZS, ki skuša preprečiti dvig življenjskega standarda najslabše plačanih, s tem pa oškodovati tudi državo, ki še vedno mora revnim zaposlenim še naprej pomagati s socialnimi transferji.
Vlada naj nemudoma sproži postopke, ki so v njeni pristojnosti
Vlado prav tako pozivamo, naj razišče, ali je bilo delovanje GZS v zvezi s priporočili delodajalcem glede zniževanja stroškov dela zaradi spremenjenega Zakona o minimalni plači zakonito. V primeru ugotovljenih kršitev ali nepravilnosti Vlado RS pozivamo, naj proti odgovornim osebam sproži vse potrebne postopke za ugotovitev njihove odškodninske in kazenske odgovornosti.
Inšpektorat za delo naj uvede poostren nadzor nad delodajalci, ki se “prilagajajo” spremembam zakona
Inšpektorat RS za delo naj nemudoma prične z izvajanjem akcije nadzora nad spremembami in prilagoditvami strukture plač v podjetjih, ki izplačujejo minimalne plače. Z letom 2020 naj nemudoma začne z izvajanjem akcije nadzora nad izvajanjem Zakona o minimalni plači in z rezultati teh akciji v treh mesecih seznani pristojno ministrstvo in državni zbor.
