Podjetniki in drugi »predstavniki« gospodarstva dvigujejo prah zaradi zapisa v sporazumu med koalicijo Marjana Šarca in Levico, da bomo osebne dohodke iz kapitala vključili v osnovo za odmero dohodnine. Podjetniki strašijo, kako bo ukrep obglavil plače in investicije. To je navadno zavajanje. Obdavčitev bo prizadela osebne dohodke lastnikov kapitala, torej natanko kapital, ki si ga lastniki delnic izplačujejo kot dividende na škodo plač in investicij. Zaposlovanje kadrov, investicije, razvoj in raziskovanje torej ne bodo trpeli zaradi spremembe – razen v primerih, kot je skupščina družbe Akrapovič, ki se je sama odločila, da si bo “protestno” izplača ves letni dobiček.
Levica si vseskozi prizadeva, da 10 % najbogatejših, ki imajo v lasti skoraj polovico vsega premoženja, prispeva večji delež v proračun. Teh 10 % najbogatejših bi moralo plačati do 50 % davka namesto sedanjih 25 %. Običajni državljani, ki oddajajo stanovanja ali prejmejo kakšno dividendo, pa bi plačali praktično enak davek kot zdaj (27 %) ali pa celo manj (16 %).
Stopničasta progresivna obdavčitev
Vključitev osebnih dohodkov od kapitala v osnovo za odmero dohodnine pomeni, da višina davka na osebne dohodke iz kapitala ne bi bila več linearna, torej 25 %, ampak bi se ta davek odmerjal glede na premoženje posameznika. Bogatejši bi plačal več, revnejši manj. Podatki o plačevanju dohodnine kažejo, da se kar 70 % zavezancev uvršča v najnižji dohodninski razred (obdavčitev v višini 16 % ), četrtina pa v drugi dohodninski razred (obdavčitev v višini 27 %). Večina posameznikov bi torej po novem plačala manj kot zdaj oziroma praktično enako. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da ob prehodu iz nižjega v višji dohodninski razred zavezanec ne plača višje stopnje davka na ves prihodek, ampak samo na tisti del, ki presega mejo dohodninskega razreda.
Naslednji pomemben poudarek je, da je lastništvo kapitala zelo koncentrirano. Dobrih 1.000 najbogatejših zavezancev je imelo 191 milijonov evrov dohodkov od kapitala in premoženja, medtem ko je imelo na drugi strani dobrih milijon zavezancev z najnižjimi dohodki zgolj 55 milijonov evrov dohodkov od kapitala.
Stopničasta progresivna obdavčitev osebnih dohodkov iz kapitala je zato veliko bolj pravična. Omogoča, da tisti, ki imajo več prispevajo več in da so dohodki od kapitala obdavčeni enako kot dohodki iz dela.
Predlagani ukrepi so daleč od revolucionarnih
Predlog Levice ni nič drugega kot povratek na stanje pred valom neoliberalnih reform prve Janševe vlade in t.i. mladoekonomistov, ko je prišlo do tako imenovane cedularne obdavčitve prihodkov od kapitala. Ti so namesto progresivne dohodnine predlagali to, kar poznajo v Bolgariji in drugih tranzicijskih družbah, ki jih je povozila doktrina šoka – »flat tax« oziroma enako stopnjo za vse. To je seveda izzvalo hude proteste javnosti in sindikatov, kompromis ministra Bajuka pa je bil, da dohodki od dela ostanejo progresivno obdavčeni, obdavčitev dividend in rent pa postane cedularna. Posledica take ureditve je, da npr. tisti, ki živi od svojega dela, plača višje davke kot nekdo, ki živi od oddajanja stanovanj ali od dividend.
Pravična obdavčitev kapitala ne bo ogrozila razvoja. Slovenija je predzadnja v EU po deležu davkov na kapital. V EU kapital povprečno prispeva 20 % vseh davkov, v Sloveniji pa samo dobrih 11 %. Tudi če uvedemo pravično obdavčitev dohodkov od kapitala, bo Slovenija še vedno pod povprečjem EU – ki ga že tako znižujejo davčne oaze in vzhod Evrope. Zniževanje davkov na kapital ne prinaša razvoja, ampak povečuje neenakost in siromaši državo. Slab zgled je Bolgarija, ki ima že vsaj 10 let enotno davčno stopnjo za dohodke od dela in kapitala. Revni in bogati plačajo enak davek, samo 10 %. Rezultat je, da ima Bolgarija največjo neenakost v EU in hkrati najnižji BDP na prebivalca v EU.
Boj kapitala in njegovih občil za ohranitev privilegijev
Izraziti napadi kapitala in medijev na Levico ter pozivi k spreminjanju sporazuma predstavljajo medijsko bitko za ohranitev privilegijev 5-10% najbogatejših v tej državi. Gre za preventivno PR akcijo, katere namen je oblikovati javno mnenje in ustvarjati pritisk, da bi njihovi dobički ostali nedotaknjeni.
V Levici predstavljamo tisto večino, ki bi s predlaganim načinom obdavčitve dohodkov iz kapitala posredno ali neposredno pridobila. Pri svojih zahtevah bomo vztrajali.
