Očitali nam bodo, da smo nedomoljubni, ker se ne bomo udeležili današnje uradne proslave ob dnevu državnosti na Trgu republike v Ljubljani. Ampak kakšno domoljubje je to, ki se mora skrivati pred lastnimi prebivalci v zabarikadirani prestolnici, za ograjami, ki jih straži več kot 500 pripadnikov specialnih policijskih enot?
Samooklicani osamosvojitelji, ki se tako radi sklicujejo na domoljubje, želijo pod pretvezo, da smo vsi ponosni slovenski državljani, zakriti dejstvo, da v resnici nismo vsi na istem in da so za to odgovorni prav oni.
Izbranci so po zaslugi tranzicije, liberalizacije in privatizacije obogateli – medtem ko so isti procesi opustošili celotna mesta in uničili tamkajšnja delovna mesta.
Nekateri so bili dovolj stari, da so ujeli Jazbinškov grabež stanovanjskega sklada. Mlajše generacije pa se danes selijo iz ene najemne sobe v drugo ali ostajajo pri starših, medtem ko cene na nepremičninskem trgu letijo v nebo.
Upokojenci se po sredstva za preživetje obračajo na humanitarne organizacije, sredstva za njih, za zdravstveno oskrbo, nakup nujno potrebnih medicinskih aparatov in še za marsikaj pa zbiramo državljanke in državljani.
Razgradnja družbene lastnine in uvedba čistih kapitalističnih družbenih odnosov je poskrbela, da je v primerjavi z letom 1980 najbogatejši odstotek prebivalstva podvojil svoje zaslužke, spodnjih 40 odstotkov pa prejema relativno gledano manj kot leta 1980. Kljub gospodarski rasti in po zaslugi ogromnega dviga cen vsakdanjih življenjskih potrebščin, ki se ne zaustavlja, ampak je dobil nov zalet s koronakrizo.
Tudi država sama je 30 let po osamosvojitvi pravzaprav manj suverena, kot je bila pred osamosvojitvijo. Državno premoženje smo že skoraj v celoti razprodali, drugi tir nam bo gradila suženjska delovna sila iz Turčije, medtem ko Orbanovim oligarhom obljubljamo polovico dobičkov projekta in zemljišča na ozemlju koprskega pristanišča.
Bančni sistem smo rešili z milijardami javnih sredstev, samo zato da banke nato prodamo po bagatelnih cenah z izgovorom, da nam je bilo tako ukazano iz Bruslja, ki so se mu drugi znali upreti. Danes te banke ne investirajo tja, kjer bi bilo to produktivno za razvoj, ali tja, kjer bi s tem pomagali prebivalcem, ampak se ravnajo izključno po tem, katera avantura bo prinesla maksimalni dobiček do naslednjega poročila o bilančnem dobičku.
Vlada se zato boji lastnih državljank in državljanov. Pred nami zapira trge in ulice, sprejema neustavne ukrepe in želi prepovedovati politične stranke. V takšni situaciji nimamo razlogov za praznovanje, ampak za upor – in za boj za resnično samostojnost!
Zato se vidimo na edini pravi proslavi današnjega dne – tisti z zborom ob 19.00 na Prešernovem trgu!
