Objavljeno, 22.06. 2015
Pred sedmimi meseci je poslanska skupina Združena levica prek parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko sprožila pobudo za priznanje Palestine https://vimeo.com/111521083, ki sicer ni bila sprejeta. Sprejeti so bili sklepi, ki so vladi naložili pripravo aktov o priznanju Palestine.
V zadnjih sedmih mesecih Vlada kljub načelni podpori priznanju Palestine ni naredila nič. S stalno novimi izgovori je zavlačevala s kakršnimi koli dejanji. Najprej s tem, da je treba počakati izid izraelskih volitev, nato, da nimamo denarja za pomoč ob priznanju in nenazadnje da bi to radi naredili v paketu z drugimi državami in se pridružiti iniciativi drugih. Ker se s tem zavlačevanjem, ki samo perpetuira nevzdržno stanje na palestinskih ozemljih smo danes v Združeni levici s podporo Zavezništva Alenke Bratušek in Socialnih demokratov v parlamentarno proceduro vložili akt o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države.
S priznanjem Palestine bi se Slovenija pridružila 135 državam članic Organizacije združenih narodov (OZN), ki so že priznale Palestino. Te države predstavljajo 70% držav članic OZN in skupaj sestavljajo 82 % svetovnega prebivalstva. Med temi državami so tudi članice EU Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška. Zadnja je Palestino 30.10.2014 priznala Švedska. Švedska ministrica za zunanje zadeve Margot Wallström, ki je ob priznanju dejala, da je nepriznanje Palestine kot države zaradi Izraelske okupacije v nasprotju z mednarodnim pravom in pozvala ostale države da sledijo njihovemu vzoru. Zgledu Švedske so z dejanji v smeri priznanja sledili parlamenti številnih države EU (Belgija, Irska, Francija, Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo). Palestina je od novembra 2012 članica opazovalke v OZN, od aprila 2015 pa članica Mednarodnega kazenskega sodišča. Maja 2015 je z državo Palestino sklenil prvo dvostransko pogodbo tudi Vatikan. Večina sveta je torej že priznala pravico Palestincev do samoodločbe in lastne države, ki jim pripada v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov.
Mednarodna skupnost vse bolj jasno kaže težnjo, ki je skladna s pozivi palestinskih predstavnikov. Priznanje je potrebno iz mednarodno pravnega vidika – Palestina potrebuje formalni status, ki ji bo dal vso legitimnost za enakopravna pogajanja z Izraelom. To je edina možnost za ohranitev in nadaljevanje mirovnih pogajanj in uresničitev rešitve dveh držav. Brez priznanja so se namreč Palestinci prisiljeni pogajati o svojem statusu, ne pa o načinu, kako razrešiti formalno organiziranost dveh držav.
Odbor za zunanjo politiko je novembra lani – s konsenzom večine koalicijskih poslanskih skupin – izrazil pripravljenost za priznanje Palestine. Razvoj dogodkov jasno kaže, da je vsakršno odlašanje s priznanjem s strani mednarodne skupnosti grožnja k razrešitvi humanitarne krize na Bližnjem vzhodu. V Združeni levici pričakujemo širok konsenz na matičnem delavnem telesu in močno večinsko glasovanje za priznanje Palestine na plenarnem zasedanju Državnega zbora. S priznanjem Palestine zasledujemo en sam cilj: omogočiti emancipacijo in pravico do samoodločbe palestinskemu ljudstvu.
Na novinarski konferenci ob vložitvi akta je palestinski ambasador Salah Abdel-Shafi zavrnil navedke, ki so jih izpostavljali predstavniki vladne koalicije, da je ovira priznanju Palestine pomanjkanje sredstev za denarno pomoč, ki bi spremljala priznanje. Ambasador je poudaril, da je “finančna pomoč popolnoma brez pomena. Vse kar potrebujejo je formalni, pravni status. Brez njega nam nobena sredstva ne morejo pomagati”. Ob tem je napovedal, da bo ob priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države, Palestina nemudoma odprla svoje veleposlaništvo v Sloveniji.
