ZAKONU O BANČNIŠTVU BREZ PODPORE ZDRUŽENE LEVICE

Zakona o bančništvu v Združeni levici ne bomo podprli iz treh razlogov:

  1. ker nas skrbijo posledice bančne unije za delovna mesta in razvoj evropskih gospodarstev,
  2. ker ohranja prepoved soodločanja delavcev zaposlenih v bankah in
  3. ker Banka Slovenije in Evropska centralna banka, ki sicer zaostrujeta nadzor in kazni nad poslovanjem bank, sami ostajata brez demokratičnega nadzora.

Pristojnosti Banke Slovenije pri nadzoru nad delovanjem bančnega sistema, predvsem v smislu sankcioniranja bank, ki ne upoštevajo njenih navodil, se s spremembami zakona o bančništvu povečujejo. Prav tako se prenaša delovanje sistema za bonitetni nadzor na Banko Slovenije. To je že drugič v tem kratkem mandatu, da se povečujejo pristojnosti Banke Slovenije, ni bil pa sprejet še nobene zakon, ki bi Banko Slovenije podredil ciljem naše družbe, tega gospodarstva in ki bi omogočil dejanski družbeni nadzor nad njo. Zato se nam v Združeni levici dozdeva, da Banka Slovenije in celoten evropski bančni sistem z ustanavljanjem bančne unije dobivata status nedotakljivega, kakršnega recimo uživa rimskokatoliška cerkev. Ob tem je potrebno spomniti na vse škandale, ki smo jim bili zadnja leta priča v Banki Slovenije in ob tem človek dobi občutek, da manj kot je zaupanja v delovanje Banke Slovenije, več pristojnosti bi ji vlada rada podelila, ni pa pripravljena sprejeti ali vnesti vanjo nobene varovalke.

Vsi vemo, da bančni sistem obvladujejo menedžerske in kapitalske elite, ki ne delujejo samo mimo nadzora državljanov, ampak tudi mimo volje večine zaposlenih v teh bankah. Razlika med nami pa je, da vladajoče stranke in desne opozicije ta monopol menedžerske in kapitalske elite očitno ne moti. Zelo rado se govori o lovkah, ne naredil pa se nič, da bi se jih dejansko odrezalo od korita. Prav tako se ne naredi nič, da bi se uveljavila ekonomska demokracija in omogočilo delavcem soupravljanje podjetji. Seveda bančne uprave in nadzorniki nočejo, da bi jim predstavniki zaposlenih dihali za ovratnik in gledali pod prste, ampak očitno se je združenje bank v tej krizi le nekaj naučilo in nekoliko spremenilo mnenje, vlada in vladajoče stranke ter desna opozicija, ki temu še kar nasprotujejo, pa očitno ne.

Tukaj je ironično, da na spletni strani Vlade beremo, da je spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije ena od petih prioritet Vlade. V združeni levici ne trdimo, da je sodelovanje delavcev pri upravljanju rešitev za vse probleme. Tega se zavedamo. Bil bi pa majhen a pomemben korak k odpravljanju tega škodljivega monopola menedžerske in kapitalske elite v slovenskih bankah. In ker se v Združeni levici zavzemamo za povečanje pravic zaposlenih pri upravljanju podjetij, ne bomo podprli nobenega zakona, ki te pravice zmanjšuje. Iz istega razloga ne bomo podprli zakona o bančništvu, ki izrecno prepoveduje sodelovanje zaposlenih pri upravljanju bank.

V Združeni levici smo bili zadržani do predlaganega zakona o bančništvu tudi zaradi negativnih posledic uvajanja evropske bančne unije za delovna mesta v državah evropske periferije, vključno s Slovenijo. Zakon zahteva pet novih vrst kapitalskih blažilnikov. Se pravi, banke bodo morale povečati svoj kapital. Čudi nas, da kljub temu v obrazložitvi ni niti ene številke na podlagi katere bi lahko ocenili kako bodo ti dodatni stroški za banke vplivali na kreditiranje gospodarstva, niti ene številke koliko bodo banke morale dodatnega denarja vložiti v te blažilnike. Najbrž številk ni, ker ne govorijo v prid temu zakonu in ne govorijo v prid bančni uniji. Ob tem smo zaskrbljeni nad načinom poglabljanja evropske ekonomske integracije. Očitna posledica pretiranega integriranja evropskih držav, ki so zelo neenakomerno razvite, je poslabšanje položaja perifernih držav, glede na center Evropske unije. Dobili smo dva svetova, nerazvito periferijo, ki se razvija v nerazvitost in center, v katerem se kapital vse bolj koncentrira. Tako imajo danes skoraj vse države v centru bistveno višji bruto domači proizvod kot pred krizo. Nemčija je recimo, ima trenutno 3,5% več kot pred krizo, od južnoevropskih držav pa so vse daleč po BDP-ju pod ravnmi BDP-ja, ki so jih imele pred krizo. Grški BDP je recimo kar za 25% manjši, italijanski za 8,6%, slovenski za 7,3%. Z vidika brezposelnosti sta center in južna periferija dva popolnoma različna svetova. V Grčiji in Španiji je brez dela kar četrtina aktivnega prebivalstva in to kljub konstantnemu odseljevanju, predvsem mlade populacije, ki v teh državah enostavno ne najde več zaposlitve.

Kar bi Evropa v tem hipu potrebovala, so ukrepi, ki bi usmerjali denar in naložbe v periferijo, da bi tam omogočili razvoj in povečanje zaposlenosti. Pričakovali bi ukrepe, ki bi pomagali bančnemu sektorju v periferiji, da bi kreditiral ta razvoj, ampak v praksi na žalost vidimo ravno obratno. V južni Evropi še vedno vlada kreditni krč, španske, portugalske, grške pa tudi slovenske banke so v zadnjih dveh letih in pol, kljub milijardam davkoplačevalskega denarja, ki so jih države vložile v bančni sektor, zmanjšale kreditiranje kar za 25%. Denar zdaj leži v bankah, mala in srednja podjetja v južni Evropi in Sloveniji pa ne morejo do kreditov. Razmerja moči med bančnim sektorjem v centru in na obrobju so se zaradi teh zadev še bolj zaostrila, danes je centralizacija v Evropi večja, kot je bila kadarkoli prej. Kot kažejo podatki so se tuje banke, podružnice tujih bank v krizi izrazito umaknile iz držav v katerih so poslovale v svoje matične države. To je zlasti prizadelo tiste države, ki so svoje razvojne modele naslanjale na tuj kapital in tuje lastništvo bank.

Sklep, ki izhaja iz teh podatkov je jasen, evropski bančni sistem ne dovaja denarja na območja, kjer je ta najbolj potreben za zagotavljanje rasti in dvig zaposlenosti.

V Združeni levici izražamo skrb, da se bo neenakomeren razvoj v Evropski uniji s krepitvijo bančne unije še zaostril. Eden od razlogov so zahteve po višji kapitalski ustreznosti bank. In to skrb izraža tudi študija OECD iz decembra 2013. Poleg tega nas v Združeni levici skrbi, da banke v perifernih državah ne bodo v nobenem primeru mogle dohajati držav v centru in da bo prišlo še do nadaljnjega upada. Bančna unija ne bo preprečila nove krize ampak bo s centralizacijo Evropskega bančnega sistema kapitalski ustreznosti okrepila tendenco, da se kapital koncentrira v centru, torej tam, kjer ga je že zdaj preveč in odteka iz periferije, kjer bi bil pa dejansko krvavo potreben za zagotavljanje okrevanja in zaposlovanja.

Iz navedenih razlogov v Združeni levici zakona o bančništvu ne bomo podprli.

Foto: Regionalna obala

Deli.