Matej T. Vatovec: Preprečujemo oškodovanje zavarovancev (Vzajemna)

Foto: Matija Sušnik, DZ

Matej T. Vatovec je pričujoče stališče predstavil 21. 9. 2023 ob razpravi o zakonu o Vzajemni, s katerim nameravamo preprečiti oškodovanje zavarovancev ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje in njegove pritikline imajo enako dolgo zgodovino kot samostojna Slovenija. Začne se kmalu po osamosvojitvi, ko so bila v zdravstveni sistem vnesena doplačila – do takrat je namreč zdravstveno zavarovanje krilo stroške zdravljenja v celoti – z izgovorom, da se dogaja razkorak med »zdravstvenimi pričakovanji državljanov« in BDP Slovenije, ki je po osamosvojitvi seveda padel.

Kljub temu, da je BDP kmalu narasel na višino pred osamosvojitvijo, so doplačila – in dopolnilno zdravstveno zavarovanje – ostala. Leta 1998 se je z zakonom določilo, da ZZZS ne sme več ponujati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak morajo zanj poskrbeti zavarovalnice, ki operirajo na trgu. S tem se je odprla pandorina skrinjica zasebnega zdravstvenega zavarovalniškega trga. Zdravstvene zavarovalnice so čez noč dobile zagotovljeno gmoto potrošnikov v obliki vseh odraslih državljank in državljanov Republike Slovenije, velika večina katerih ima sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje – to namreč pokriva doplačila za zdravstvene storitve, za katere se vsi strinjamo, da bi jih moralo kriti obvezno.

Vse to nas privede do današnjega zakona. Družba za vzajemno zavarovanje je unikatna pravna oblika – za razliko od ostalih oblik gospodarskih družb namreč z njo in njenim premoženjem ne upravljajo lastniki lastninskih deležev, ampak zavarovanci, ki v njo vplačujejo premije.

In prav tu je srž problema.

Brez tega zakona bi namreč po ukinitvi instituta dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot člani Vzajemne ostali le še tisti, ki imajo v njej sklenjena dodatna zdravstvena zavarovanja. Ne rabim posebej poudarjati, da so to predvsem premožni, tisti, ki si poleg dopolnilnega zavarovanja lahko privoščijo še kako drugo. To pomeni, da bi s premoženjem zavarovalnice – premoženjem, ki je bilo ustvarjeno na plečih delovnih ljudi, ki jim je liberalizacija in uničevanje socialne države po osamosvojitvi vsilila doplačila za osnovno zdravstveno varstvo – upravljali samo oni. Ves know-how, vse nepremičnine, ves informacijski sistem, vse baze zavarovancev so posledica odločitve iz 1998, da se zavarovanicam – tudi Vzajemni – zagotovi vplačila iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Tak scenarij z današnjim zakonom preprečujemo.

Zakon je manj radikalen, kot bi si želeli. Dejstvo je, da bi bilo edino pošteno, pravično in solidarno, da z denarjem za zdravstveno zavarovanje in vsemi njegovimi sadovi upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot samoupravni organ, ki ima namen in poslanstvo zagotavljati zdravstveno varstvo prebivalkam in prebivalcem Slovenije. Ker prenos celotnega poslovanja družbe Vzajemna na Zavod ni možen, imamo danes na mizi naslednjo najboljšo rešitev – z premoženjem Vzajemne naj upravljajo vsi, ki so njeni trenutni člani – ne le tisti, ki imajo dovolj denarja za zdravstveni nadstandard. Prav tako pa naj lastninsko pravico do njenega premoženja obdrži Zavod za zdravstveno zavarovanje, če se za to odloči.

Zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d. v. z., je pomemben korak pri reševanju vprašanj, povezanih pri zaključevanju neslavne zgodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Kot koalicija smo se že od samega začetka zavezali k ukinitvi le-tega, in k njegovi nadomestitvi s progresivno, solidarno in socialistično obliko financiranja. Zato bomo v poslanski skupini Levica zakon soglasno podprli.

Deli.