Španija je prva evropska država, ki bo delavkam, ki trpijo zaradi menstrualnih bolečin, omogočila plačano bolniško odsotnost. Poslanci in poslanke španskega parlamenta so namreč 16. februarja 2023 dokončno potrdili zakon o plačani bolniški odsotnosti za ženske, ki trpijo zaradi hudih bolečin ob menstruaciji.
Poslanka Levice Nataša Sukič je ob mednarodnem dnevu žensk s poslansko pobudo, ki sta jo podpisali še koalicijski poslanki Lucija Tacer (GS) in Meira Hot (SD), pozvala Vlado RS in pristojna ministrstva, da pristopijo k preučitvi ukrepov, ki bi zmanjšali neenakost na delovnem mestu glede na osebne okoliščine, zlasti uvedbo možnosti koriščenja bolniške odsotnosti z dela iz naslova menstruacije po zgledu Španije, brez potrebe po zdravniškem potrdilu, vnaprejšnjem napovedovanju odsotnosti ali koriščenju dopusta.
Nataša Sukič: “Ko bomo v družbi zares odkrito in brez zavor naslovili menstruacijo in menopavzo ter (spre)govorili o menstruaciji in menopavzi kot zdravstvenem standardu, bomo s tem odpravili stigmo in z njo povezan sram ter del stereotipov, tabujev in posledično predsodkov, ki ženske v družbi diskriminira in iz njih ustvarja največjo družbeno manjšino.“
Poslanska pobuda
Dolga leta je država sistematično zanemarjala ukrepe, programe in aktivnosti za zagotovitev reproduktivnega zdravja in na sploh zdravja žensk ter dostopnega zdravstvenega varstva žensk vseh starostnih skupin (ta trenutek je v Sloveniji več kot 200.000 žensk in deklet brez dostopa do ginekologa_inje). Zdravstvene strategije morajo zagotoviti spolno občutljivo zdravstveno varstvo vsem ženskam in deklicam ne glede na starost, socialni status, kraj bivanja, pravni položaj, etnično pripadnost, migrantski status ali druge osebne okoliščine. Upoštevati je treba raznolikost žensk in biti pozoren na pogosto dvojno stigmatizacijo, kjer so osebe podvržene diskriminaciji tako na podlagi spola kot tudi na podlagi pripadnosti ranljivi skupini (Rominje, hendikepirane ženske, brezdomke, istospolno usmerjene in transspolne osebe itn.).
K temu premisleku je s konkretno rešitvijo v sredini letošnjega februarja pristopila Španija kot prva evropska država, ki bo delavkam, ki trpijo zaradi menstrualnih bolečin, omogočila plačano bolniško odsotnost. Poslanci in poslanke španskega parlamenta so 16. februarja 2023 s 185 glasovi za, 154 proti in tremi vzdržanimi dokončno potrdili zakon o plačani bolniški odsotnosti za ženske, ki trpijo zaradi hudih bolečin ob menstruaciji. S tem je Španija po zgledu Japonske, Indonezije in Zambije postala prva evropska država in ena redkih držav na svetu s tovrstno zakonodajo. Ministrica za enakost Irene Montero je pred glasovanjem izjavila, da gre za “zgodovinski dan za feminističen napredek”. Namen zakona je, da se patologije, kot je endometrioza, priznajo kot poseben primer začasne nezmožnosti za delo, ter odprava negativnih predsodkov za ženske na področju dela, so zapisali v besedilu zakona.
Pobudnice menimo, da kljub številnim pomislekom in polemikam o tem, da bi tovrstna zakonodaja, ki bi omogočala bolniško zaradi bolečih menstruacij, še bolj stigmatizirala ženske na delovnem mestu in omogočila moškim dodatne prednosti pri zaposlovanju, ravno nasprotno – prepričane smo, da taki ukrepi pomembno prispevajo k enakosti spolov.
Dejstvo je, da je menstruacija tudi v družbah 21. stoletja še vedno tabuizirana. A opozarjamo, da je boleča menstruacija prav tako zdravstveni problem, kot so zdravstveni problemi druga bolezenska in bolečinska stanja, zaradi katerih zaposlenemu lahko pripada bolniška odsotnost. Ko bomo v družbi odkrito (spre)govorili o menstruaciji kot zdravstvenem standardu, bomo odpravili s tem tudi stigmo in sram ter del predsodkov, zaradi katerih so ženske v družbi zapostavljene. Delavke ne smejo biti prisiljene v izbiro med tem, ali gredo na delovno mesto v bolečinah, brez koncentracije in energije in so plačane, ali pa ostanejo doma in so primorane koristiti svoj dopust.
Tabuje glede menstruacije in z njo povezanih družbenih stisk žensk lahko naslavljamo tudi z dostopnimi menstrualnimi higienskimi pripomočki. Po zgledu dobrih praks, kot jih uvajajo v Luksemburgu in na Hrvaškem, dajemo pobudo, da bi bili menstrualni higienski pripomočki tudi v Sloveniji brezplačno dostopni v sanitarijah javnih ustanov. Dostopnost do brezplačnih menstrualnih pripomočkov v okviru šol bi predstavljal posebej pomemben ukrep, ker bi stigmo in tabu naslavljal najbližje obdobju, ko se le-ta začne.
Prav tako kot menstruacija je tabuizirana tudi menopavza. Zato pobudnice ocenjujemo, da ignoranca menopavze v delovnih kolektivih predstavlja problem, saj je posledica slabega varstva zdravja žensk in neučinkovitega upravljanja večgeneracijske delovne sile.
Sodobna delovna razmerja morajo po načelu inkluzivnosti graditi na enakosti, raznolikosti in pravičnosti, delovno okolje ter z njim povezane politike in ukrepi pa morajo biti prilagojeni tudi glede na spolno in starostno sestavo zaposlenih.
Menopavza kot problem žensk v poznih petdesetih in šestdesetih letih ostaja mit. Izkusi jo vsaj polovica populacije. Povprečna starost ob menopavzi je približno 51 let, klimakterični znaki in težave (predmenopavza) pa se lahko pojavijo že v štiridesetih. Pri 1% se menopavza začne pred štiridesetim letom, določene bolezni in zdravljenja jo pospešijo. Njeni učinki na zdravstveno stanje in počutje žensk niso dobro raziskani, zdravljenja z izjemo hormonskega, ki kot stranski učinek lahko poveča incidenco določenih rakov, praktično ni. Ženske so tako prepuščene same sebi.
Vsaj 80% žensk se sooča s spremembami, ki pomembno vplivajo na njihovo profesionalno, poklicno in zasebno življenje – 25% jih doživlja hude težave. Osebe v (pred)menopavzi razvijejo simptome, kot so nespečnost, vročinski valovi, močne krvavitve, utrujenost in težave s koncentracijo. To močno vpliva na delo in kakovost življenja, na odnose in na kariero. Pomembno vlogo imajo pri tem kulturni dejavniki in stigmatizacija.
Na sodne stroške, odpravnine in izgubo dragocenega znanja in izkušenj, kaže sodba Merchant v. British Telecommunications, v kateri je britansko sodišče odločalo o diskriminaciji v primeru izredne odpovedi delavki s hudimi menopavznimi težavami. Sodna praksa je ponekod že vzpostavila pogoje za izboljšanje delovnih razmerij ter razbijanje tabujev. Osrednjega pomena je dobra zakonodaja, ki opredeljuje ustrezne delovne pogoje, ukrepe varnosti in zdravja pri delu ter učinkovito preprečuje diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin, h katerim na trgu dela prištevamo staranje in menopavzo.
Osebe v menopavzi so najhitreje rastoča demografska skupina na trgu dela. V Sloveniji po aktualnih podatkih SURS živi 1.045.643 žensk, njihova povprečna starost je 45,1 leta (3 leta več od moških); ženske med 45 in 54 letom predstavljajo polovico vseh zaposlenih v tem starostnem intervalu. Za kar 60 % oseb menopavzne težave predstavljajo hudo oviro pri delu, sploh kadar ni možnosti prilagoditve ali izbire zdravega delovnega okolja. Menopavza sovpada z obdobjem napredovanja na delovnem mestu.
Po ocenah tujih študij je kar petini zaposlenih oseb v menopavzi preprečeno napredovanje in skrajšan delovni čas, doživljajo šikaniranje in zasmehovanje ali celo zapustijo delovno mesto. Zaključevanje rodnega obdobja je zapostavljena problematika v delovnih organizacijah. Je odraz tradicionalne in zaprte organizacijske ter družbene kulture in slabe zakonodaje.
Zaradi vsega navedenega predlagamo, da Vlada in pristojna ministrstva pristopijo k preučitvi ukrepov, ki bi zmanjšali neenakost na delovnem mestu glede na osebne okoliščine, zlasti uvedbo možnosti koriščenja bolniške odsotnosti z dela iz naslova menstruacije po zgledu Španije, brez potrebe po zdravniškem potrdilu, vnaprejšnjem napovedovanju odsotnosti ali koriščenju dopusta. Menstruacija je običajen in normalen fiziološki pojav pri ženskah, ki ima lahko resne kratkoročne fizične posledice (bolečine), zato ocenjujemo, da je prav, da se jo obravnava na podoben način kot primerljiva bolečinska stanja.
Nataša Sukič, Levica
Lucija Tacer, Gibanje Svoboda
Meira Hot, Socialni demokrati
