Nova grška vlada je do zdaj odločno zavračala podaljšanje škodljive varčevalno-reformne politike Trojke, ki se izteče v petek. Včerajšnje zasedanje evrske skupine pa je pokazalo, da so članice očitno dobro usklajene v nasprotovanju grškim zahtevam: Bruselj in Berlin branita interese evropskega centra in finančnih trgov, medtem ko francoski finančni minister Michel Sapin zagovarja »razumno podaljševanje programa pomoči«, ki naj bi spoštovalo tudi nekatere zahteve sedanje Grške vlade. Presenetil pa je slovenski finančni minister Mramor, ki je od nove grške vlade ostro in odločno zahteval spoštovanje zavez in poplačilo obveznosti do Slovenije, ki je prispevala svoj delež pri 250 milijardni dokapitalizaciji Grčije.
Finančni minister Mramor očitno ne razume, da je Slovenija prav tako kot Grčija prisiljena v varčevalne ukrepe zaradi milijardnega reševanja bank z državnim denarjem. Banke, ki jih je reševala Grčija, niso bile državne, kot v slovenskem primeru, ampak večinoma zasebne francoske in nemške banke, ki so najbolj špekulirale z grškim javnim dolgom.
In komu je šla slovenska pomoč?
Večina denarja se je pretekla v finančni sektor. Zaradi tega je od milijardne “pomoči”, ki jo je Grčija prejela iz Evrope, med drugim tudi tistih 264 milijonov iz Slovenije, le manjši delež ostal v Grčiji, vse ostalo pa se je skozi nemške in francoske banke ter finančne institucije, ki so zakuhale to krizo, prelilo nazaj v evropski center.
