Vlada je soglašala z načrtom upravljanja kapitalskih naložb za leto 2016, ki ga je pripravil Slovenski državni holding (SDH) http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/prodaja-kapitalskih-nalozb. Največ pozornosti bo deležen postopek privatizacije NLB-ja.
V Združeni levici menimo, da odločitev vlade za privatizacijo NLB-ja ni brez alternative. Evropska komisija je dopustila dve možnosti: privatizacijo NLB do 25 % in eno delnico ali pa prodajo njenih hčerinskih družb v tujini. Odločba o odobritvi državne pomoči predvideva, da bo komisija sama prodala hčerinske družbe NLB-ja, če Slovenija v roku ne privatizira matične banke. Glede na to, da so se hčerinske banke v preteklosti izkazale za breme in da v ničemer ne prispevajo k razvoju gospodarstva, ta opcija ni le sprejemljiva, ampak celo pozitivna.
Zamišljena privatizacija pa je neracionalna tudi z ozko finančnega vidika. NLB je za t.i. strateške vlagatelje nedostopna, ker njihov delež ne bo smel biti večji od državnega. Za portfeljske vlagatelje pa bi bila nerazumna. NLB ni varna naložba: podobna prodaja delnic NKBM-ja leta 2007 se je izkazala za fiasko, poleg tega si je težko predstavljati, da bi kdo vlagal svoje prihranke v bančni sistem, v katerem so bili leta 2013 izbrisani vsi mali delničarji in imetniki podrejenih obveznic. Naložba tudi ni donosna, ker ima banka še vedno precej slabih terjatev in nedonosnih hčerinskih bank.
Če bosta vlada in SDH nadaljevala privatizacijo, sta mogoča dva izida. Lahko se ponovi zgodba NKBM-ja, torej bo banka prodana za ceno, ki ne ustreza njeni vrednosti in niti pod razno ne bo pokrila proračunskih stroškov njene sanacije. Ali pa se bo ponovila zgodba Telekoma in bo prodaja po nesmiselnem izčrpavanju banke na koncu padla v vodo. Zato zahtevamo, da se postopek prodaje ustavi in da vlada obnovi postopek za odobritev državne pomoči, tako da ne bo treba prodati matične banke, ampak njeno nepotrebno mrežo v tujini.
