Danes bo potekala zaključna obravnava sprememb preživninske zakonodaje, s katero se povečuje socialno varnost otrok. S predlaganimi spremembami se otrokom, ki so upravičeni do preživnine, a je ne prejemajo, zagotavlja lažja pot do nadomestila preživnine, omogoča upoštevanje dejanskega stanja pri uveljavljanju pravic do javnih sredstev in s tem samohranilnim družinam zagotavlja boljši socialni položaj. Glede na to, da so zakon na odboru podprle tudi koalicijske skupine, na prvi obravnavi novembra pa je zanj glasovalo 85 poslancev, v Levici pričakujemo njegovo soglasno potrditev tudi danes.
Problematičnost trenutne ureditve dokazujejo tudi zgodbe, ki smo jih prejeli preko anonimnega obrazca. Z vami delimo eno od njih:
“Ko sem bila stara 15 let sem živela z očetom, ki je bil več let verbalno in psihološko nasilen, naposled tudi fizično, po dogodku, ko sem morala na urgenco, ker mi je zlomil nos, sem se še isto noč preselila k mami v drug kraj. Po obravnavi na urgenci so iz bolnišnice sprožili postopek prijave na policijo, sledile so obravnave na sodišču, končni določbi sodišča sta bili prepoved približevanja očeta ter mesečno izplačevanje preživnine v višini 160 € do mojega 26. leta. To je bilo leta 2015, zadnje izplačilo sem prejela septembra 2019, tudi pred tem pa je z izplačili zamujal in zneska za nekaj manjkajočih mesecev nisem nikoli prejela. Zdaj sem stara 21 let in preživnina bi mi še kako pomagala pri postopku osamosvojitve, prav tako se čutim upravičena do prejema sredstev, po vsem kar sem prestala. Denarja za odvetnika nimam, deležna pa sem bila groženj s strani očeta, da v kolikor sprožim postopek terjatve, bo on tožil mene, s kakšno podlago ne vem, vendar zaradi psihičnega stresa nisem več zahtevala izplačil in se sprijaznila, da do tega denarja ne morem. Jezi me, ker vem, da mi denar pripada, vendar se situacije ne znam lotiti.”
Predlog Levice bo otrokom, ki preživnine ne prejemajo, omogočil nadomestilo brez neprijetnih in dolgotrajnih sodnih procesov. Sklad po trenutno veljavni zakonodaji namreč prične izplačevati nadomestilo šele, ko je s strani preživninskega upravičenca oziroma njegovega zastopnika podan predlog za izvršbo na neplačano preživnino na sodišču. Zato predlagamo, da se breme izterjave neplačane preživnine do zneska višine izplačanega nadomestila že na začetku dokazovanja prenese z upravičenca na Sklad.
Zaradi trenutne slabe zakonodajne ureditve se preživnina posledično šteje kot dohodek, ki znižuje višino denarne socialne pomoči, četudi ta družina preživnine v praksi sploh ne prejema in to vse do trenutka, ko je vložena izvršba na sodišče. S predlaganimi spremembami se tudi ta anomalija odpravlja tako, da se družinam, ki preživnine ne prejemajo, omogoči obvod preko Sklada. Za dohodek pri določanju zneska upravičenosti do uveljavljanja pravic iz javnih sredstev bi se tako upoštevala samo višina nadomestila, ki jo upravičenec dejansko prejme in ki je jasno razvidna iz odločbe Sklada.
V Levici se zavzemamo za sistem, v katerem država pomaga, ne pa postavlja ovire. Sistem, ki ne poglablja neenakosti. Sistem, v katerem je država posrednik med šibkejšim in močnejšim.
