Napredne sile v družbi, kot so to organizirani študenti in delavci, so se za svoje pravice vselej lahko zanesle le na lastne organizacijske moči, na množičnost in ulico, na podporo javnosti. Sporne prakse poslovanja v študentskem organiziranju pa hudo krhajo ravno to politično moč, ki zadnjih 25 let varuje kvalitetno javno in brezplačno šolstvo, štipendije in druge pridobitve študentskega boja. Sporne prakse poslovanja izvršni in zakonodajni veji oblasti omogočajo, da ob napadih na javno dobro preusmerjata pozornost na koruptivne prakse študentskega organiziranja in na tak način spodnašata sicer legitimne politične zahteve študentov.
Najbolj očitnemu primeru opisanega manevra smo bili priča ob uvajanju malega dela pod Ivanom Svetlikom, nekdanjim ministrom in današnjim rektorjem Univerze v Ljubljani. Takratna koalicija in vlada sta z ihtavimi napadi na študentsko organiziranje poskušala prikrivati še dodatno prekarizacijo slovenskega trga dela, ki bi jo malo delo prineslo.
Z namenom krepitve študentskega glasu, ki je v času varčevalnih ukrepov in fleksibilizacije trga dela v slovenski družbi krepko potreben, v ZL predlagamo, da ŠOS in njene organizacijske oblike postanejo zavezanke Zakona o javnem naročanju, da za njih veljajo določbe Zakona o preprečevanju korupcije, ter da postanejo predmet rednih revizij Računskega sodišča. To bo prispevalo k transparentnosti poslovanja študentskih organizacij. Poleg tega je treba jasneje urediti demokratično strukturo ŠOS-a in njenih organizacijskih oblik, ter jasno opredeliti pogoje in okvire kampanj za volitve v študentska predstavniška telesa.
Med najbolj odmevnimi primeri v zadnjem času, ki hromijo mobilizacijsko moč študentov, je nakup zemljišča in gradnja Študentskega kampusa. Zemljišče je bilo predmet preprodaj in menjav, okoliščine pa so bile sumljive in porajajo številne dvome glede smotrnosti in gospodarnosti te investicije ter o morebitnih nasprotjih interesov pri določenih vpletenih osebah. Poleg tega pri investiciji Študentski kampus ni bil upoštevan državni prostorski načrt, v katerem je jasno opredeljeno, da bo čez zemljišče zgrajen železniški lok.
Z našim predlogom se želimo natančno takšnim praksam izogniti. A ključno pri podanih spremembah je, da odpirajo prostor za razpravo o študentskem organiziranju. Razpravo, ki enkrat za spremembo ne bo pod pritiskom oblasti za sprejemanje takšnega ali drugačnega družbi škodljivega ukrepa.
Novelo smo vložili na pobudo študentske Iskre, zato vsebuje tudi določbo, da so ŠOS in študentske organizacije univerz osebe javnega prava. A Miha Kordiš kot nekdanji študentski aktivist dodaja:
‘’Resnici na ljubo študentske politične moči ne bo zgradil takšen ali drugačen pravni okvir. V luči tega je vprašanje študentskega organiziranja kot osebe javnega ali zasebnega prava manj pomembno. Če si študenti želijo močnega zagovornika svojih lastnih interesov, bodo morali po študentski hiši pospraviti sami. Za sam predlog ZL pa si želim, da bi prispeval h krepitvi politične moči študentov skozi zavezo študentskega organiziranja javnemu naročanju, preprečevanju korupcije in revizijam Računskega sodišča.
