Nadzor, ki ga je delovna inšpekcija opravila v največjih slovenskih medijskih hišah, je pokazal, da prekarnost v tej panogi postaja norma, ki je praktično izpodrinila normalne zaposlitve. Hkrati se je izkazalo, da delovna inšpekcija na podlagi veljavnih predpisov ne more zagotoviti odprave kršitev.
V Združeni levici smo zato vložili novelo Zakona o inšpekciji dela (ZID-1A), s katero smo popravili 19. člen zakona, ki ureja prepovedno odločbo. Predlog je 20. aprila dobil podporo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Državnega sveta. Na podlagi izraženih stališč socialnih partnerjev in vlade smo v Združeni levici zakon amandmirali. Delodajalec bo moral v primeru navideznih samozaposlitev delavcu v treh dneh izročiti pogodbo o zaposlitvi, ga prijaviti v socialna zavarovanja in mu v 15 dneh izplačati neporavnane prejemke in prispevke. V primeru zlorab agencijskega dela pa bo moral delavcu ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi pod najmanj enakimi pogoji, kot jih je delavec imel pri agenciji, tako da bo lahko delavec zaposlitev zavrnil in ostal pri agenciji.
Predlagano rešitev smo danes obravnavali tudi na posvetu Kako se upreti prekarnosti, ki smo ga pripravili skupaj z aktivisti novinarji, pobudniki spremembe zakona. Prevladala je ocena, da je predlagana rešitev v danih okoliščinah optimalna in da bi se morala uporabiti tudi za postopke, ki so v teku, kajti prav zdaj potekajo postopki v primeru množičnih kršitev.
Udeleženci so se strinjali, da potrebujemo tudi ambicioznejše ukrepe. Opozorili so na to, da so za prekarnost v javnem sektorju odgovorni državni organi, ki dopuščajo veriženje dela za določan čas ali krajši delovni čas v šolah, z določanjem pogojev v javnih razpisih dopuščajo prekarizacijo delavcev v nevladnih organizacijah in podjetjih, ki se prijavljajo na javne razpise, na področju kulture pa tudi vseobsežno »espeizacijo« kulturnih delavcev. Poudarili so potrebo po povezovanju delavcev ne glede na status, pri čemer je največja odgovornost na strani sindikatov. Zakonodaja dopušča in celo favorizira vedno nove statusne oblike (ekonomsko odvisne osebe, agencijski delavci iz zakonitih in nezakonitih agencij itn.), s tem pa tudi nezaupanje med posameznimi kategorijami delavcev in predsodke celo med sindikalnimi zaupniki. Na toje treba odgovoriti načrtno in organizirano, v ta namen bodo udeleženci v kratkem organizirali širši posvet s predlogi rešitev.
