V Vilni poteka vrh NATO pakta, na katerem so generali in voditelji sklenili, da morajo države članice za vojaške proračune odslej nameniti najmanj 2 odstotka svojih bruto domačih proizvodov.
Dvoodstotni prag BDP je bil doslej splošni cilj, ki ga ni upoštevala večina držav članic, vključno s Slovenijo. Sedaj pa je opredeljen kot minimalna spodnja meja. Takšna odločitev je odraz stanja v Evropi, ki se na vseh koncih pospešeno loteva novega vala militarizacije in trošenja za orožje namesto za dejanske družbene potrebe.
Za primerjavo z dvoodstotnim pragom za vojsko: sredstva, namenjena raziskovanju in razvoju v slovenskih proračunih praviloma ne presegajo 0,5 odstotka BDP.
Odločitev vrha NATO je pospremljena z množico izjav javnih komentatorjev in strokovnjakov o tem, kako moramo prevzeti svoj delež odgovornosti. O tem, kako je Natova polomija v Afganistanu že davno pozabljena. O tem, kako se pričakuje, da mora vojna v Ukrajini spodbuditi večjo navdušenost nad zvezo.
Ampak prebivalci Slovenije ohranjamo eno najnižjih podpor NATO paktu in njegovi ideologiji med vsemi državami članicami.
Po lastnih raziskavah, ki jih vsako leto izvaja NATO, bi samo še 56 % prebivalcev Slovenije glasovalo za vstop v zvezo. To je padec za kar 7 odstotnih točk z lanskoletnih 63 %. Za primerjavo, celo na referendumu o vstopu, ki je potekal marca 2003, praktično sočasno z začetkom globoko nepopularne ameriške invazije na Irak, je za vstop kljub temu glasovalo 66 % prebivalcev Slovenije.
Pod polovico je recimo padel delež ljudi, ki verjamejo, da članstvo v paktu zmanjšuje možnost napada na Slovenijo (46 %), enako delež ljudi, ki ocenjujejo, da vojna v Ukrajini ogroža Slovenijo (45%). Povprečji za eno in drugo vzdolž celotnega NATO sta 62 % oziroma 64 %.
Številke dokazujejo, da kljub redni propagandi in kljub skoraj univerzalni podpori političnih strank ljudje v Sloveniji ohranjajo protiimperialistična in mirovniška prepričanja. Razumejo, da bodo stotine milijonov in milijarde, ki gredo za orožje v Evropi, pobrane iz proračunov za naše vrtce, bolnišnice in domove za starejše.
Čeprav smo daleč edina stranka v parlamentu s takšnimi pozicijami, bomo v Levici še naprej zagovarjali protimilitaristična stališča. Iz zaostrovanja geopolitičnih trenj ne more biti miru in varnosti, samo novi konflikti in vojne. Prebivalcev Slovenije ne ogrožajo druge države, ampak rastoče cene, čakalne vrste v zdravstvu in vremenske katastrofe. Pred nami so številni izzivi, ki so jih desetletja zanemarjale številne vlade in ki so bistveno bolj pomembni od novega kroga nabave oklepnikov ali protiraketnih sistemov.
NATO ni odgovor, ne v času miru in ne v času vojne!
