Na ministrstvu za delo bomo z januarjem 2023 dvignili minimalno plačo za okoli 100 evrov neto. To je največji skok v zadnjem desetletju in še kako potreben korak v času, ko strmo rastejo cene osnovnih življenjskih potrebščin. Z dvigom želimo pomagati predvsem tistim, ki se najtežje prebijejo čez mesec in tistim, ki jih je inflacija najbolj prizadela: prodajalkam v trgovinah, delavcem v proizvodnji, oskrbovalcem v bolnišnicah …
Minister Luka Mesec: Dvig potrebujemo, ker to določa zakon, ki smo ga z novelo dopolnili v Levici leta 2018 in zato, ker je ta dvig seštevek učinkov davčne reforme, minimalnih življenjskih stroškov in inflacije. Potrebujemo ga, ker je jasno, da inflacija ni prizadela vseh ljudi enako. S 100 evrskim dvigom želimo pomagati predvsem tistim, ki se najtežje prebijejo čez mesec in tistim, ki jih je inflacija najbolj prizadela.
Eden od temeljnih ciljev Levice je dostojno delo in plačilo za vse in minimalna plača je prva, ki mora to zagotavljati. Po sprejetju našega zakona se bo minimalna plača v petih letih povišala za več kot 200 evrov: leta 2018 je znašala 638 evrov, januarja leta 2023 pa bo znašala okoli 878 evrov!
Minimalna plača letos znaša približno 778 evrov neto, z januarjem pa jo dvigujemo na približno 878 evrov neto. Leta 2018, ko smo prizadevanja za boljše plače kronali z novelo zakona o minimalni plači, smo začeli pri 638 evrov neto.
Točni znesek bo dokončno določen januarja (glede na rast cen življenjskih potrebščin in dohodninsko ureditev, ki se v letu 2023 prav tako spreminja).
Novemu znesku minimalne plače bo sledil tudi sorazmeren dvig najnižje urne postavke za delo dijakov in študentov ter upokojencev. Študentu z zneskom pod 400 evri na napotnici se bo tako minimalna urna postavka povišala s 5,21 evrov na okrog 5,85 evra na uro neto.
