Daljše pojasnilo o pomembni temi:
Zakaj obstajajo osnovne plače pod minimalno plačo?
Najprej razčistimo pojme:
Minimalna plača je zakonsko določen minimalni znesek, predpisan za 40 ur tedenskega dela v okviru redne zaposlitve, ne glede na vrsto dela ali katerokoli drugo okoliščino.
Osnovna plača pa izhaja iz sistematizacije plač, kot je opredeljena v plačni lestvici za javni sektor ali v kolektivni pogodbi neke specifične panoge zasebnega sektorja (če taka pogodba ne obstaja, pa zgolj v internih aktih podjetja). Načeloma naj bi taka sistematizacija osnovnih plač odražala zahtevnost dela: zahtevnejša dela naj bi imela višjo plačo, in obratno (kar je ponekod pravičneje realizirano, drugod pa manj).
Zakaj je prišlo do razhajanja med minimalno in osnovno plačo?
Zakon o minimalni plači spreminjajo poslanci. Za to smo si skozi leta vedno prizadevali v Levici in večkrat uspeli z zajetnimi dvigi minimalne plače. Od leta 2018 do danes smo jo vse skupaj uspeli dvigniti za več kot 200 evrov neto. Prav tako smo dosegli, da se od leta 2020 dalje minimalna plača mora usklajevati glede na rast minimalnih življenjskih stroškov (namesto da stagnira v luči rasti cen). Minimalna plača torej raste.
V osnovne plače pa politika ne more neposredno posegati, saj so te predmet kolektivnih pogodb, ki jih sklepajo sindikati in predstavniki delodajalcev (temu se reče kolektivna pogajanja). Večina kolektivnih pogodb ni bila posodobljenih že najmanj 15 let ali več. Osnovne plače tako stagnirajo in skozi čas vedno več razredov pade pod minimalno plačo – ki mora biti izplačana.
Odpravimo nekatera pogosta nerazumevanja na tej točki:
- Ne drži, da so nekateri delavci plačani zgolj osnovno plačo, ki je nižja od zakonsko določene minimalne plače. Če se to slučajno kje dogaja, je to huda kršitev zakonodaje in zloraba zaposlenih.
- Ne drži, da je država tista, ki namesto delodajalca doplačuje razliko med osnovno in minimalno plačo (razen kadar je država sama delodajalec).
- Ne drži, da bodo zaradi razlike med osnovno in minimalno plačo zaposleni imeli nižje pokojnine – v pokojninsko osnovo šteje celota dohodka od dela.
Zakaj je razlika med osnovno in minimalno plačo kljub temu problem?
Zaposleni so oškodovani dvojno. Prvič, višina raznih dodatkov se odmerja od osnovne, ne pa od minimalne plače. Dve osebi, ki prejemata minimalno plačo, bosta tako prejemali različno visoka dodatka, saj ima ena višjo, druga pa nižjo osnovno plačo.
Drugič, dokler ne presežejo praga minimalne plače, se zaposlenim ne poznajo njihova osebna karierna napredovanja ali pa razne uskladitve, ki jih dosežejo njihove sindikalne konfederacije. Tovrstni dvigi bodo namreč zgolj “zmanjšali” doplačilo do minimalne plače, ki jo v vsakem primeru prejemajo.
Kaj smo glede tega doslej storili v Levici?
Pred leti je bila krivičnost sistema še bistveno hujša, saj so se v prepadu med osnovno in minimalno plačo izgubili tudi dodatki. To krivico smo skozi vrsto let uspeli odpraviti. Dodatek za delovno dobo, delo v popoldanski izmeni, delo na nedeljo, delo na dan praznika, nočno delo, nadurno delo in razni dodatki za uspešnost več ne smejo biti del doplačila do minimalne plače, ampak se prištevajo k njej. Ta sprememba je bila bistvenega pomena za poklice, kot so recimo varnostniki, ki opravijo veliko nočnega dela ali pa za starejše delavce z višjim dodatkom za delovno dobo.
Kaj so naši cilji za naprej?
V koalicijsko pogodbo smo zapisali ukrep, da bomo ukinili doplačevanje do minimalne plače oziroma uzakonili osnovno plačo kot minimalno. Tako imenovano pravilo “enka je minimalka” je zdaj izhodišče plačne reforme v javnem sektorju. To je zahtevna naloga, saj je potrebno doseči konsenz ne samo med sindikati, delodajalci in državo, ampak tudi med številnimi skupinami zaposlenih, ki imajo razhajajoče predstave o tem, kako naj bi izgledala nova lestvica. Kot rok za dosego dogovora smo si na vladni ravni zadali leto 2025. Istočasno spodbujamo kolektivna pogajanja v zasebnem sektorju – in poprava krivic v javnem bo predstavljala močno spodbudo, da se začnejo stvari hitreje premikati tudi tam.
Zakaj je za vse skupaj pomembno nedavno sindikalno dogajanje v Tušu?
Prodajalke v Tušu so si decembra z grožnjo stavke na vrhuncu nakupovalne sezone izborile dvig osnovnih plač za 120 evrov, s čimer so ostale še 23 evrov pod pragom minimalne plače. Sindikalno organiziranje v Tušu je pomembno, ne zgolj zaradi priborjenega, ampak zato, ker vpliva tudi na preostale trgovske verige, v katerih so zaposleni dobili konkreten primer, po katerem se lahko zgledujejo in iz njega učijo. Rezultat je, da družba Mercator ravnokar pristala na izenačitev vseh osnovnih plač z minimalno.
Za konec
Vsak takšen sindikalno izborjen popravek neskladij med osnovno in minimalno plačo je pomemben, saj predstavlja pritisk na preostanek gospodarstva, da naredi enako. Več kot bo premikov, enostavneje bodo delavci zapuščali tiste panoge in družbe, ki se bodo izkazale za bolj izkoriščevalske.
Zato še enkrat pozdravljamo sindikalno vrenje v trgovinah. Več kot bo takšnih poskusov, prej bomo na cilju: odprava vseh osnovnih plač pod minimalno.
