- odredi tudi osebna odškodninska odgovornost.
- podjetje odvzame in ga preoblikuje v zadrugo v lasti zaposlenih.
- prepreči, da v bodoče ustanavljajo nova podjetja, ki so pogosto obvodi za nadaljevanje nepravilnosti.
Naj spomnim – v javnost so junija 2022 prišle informacije, da podjetje Marinblu, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo, predelavo in trženjem rib, na trg daje izdelke s pretečenim rokom trajanja, ter da obratuje v neustreznih higienskih razmerah. Nato so bile ugotovljene številne kršitve delavnopravne zakonodaje. Delavcem niso bili izplačani dodatki za nočno delo, delo ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh, prav tako jim je bila kršena pravica do počitka in pravica do maksimalnega delovnega časa (tudi po 40 ur neprekinjenega dela). Vodstvo podjetja je delavce nelegalno nadzorovalo s kamerami, jih klicalo ponoči in jim grozilo. Ministrstvo je takrat ukrepalo, takoj uvedlo inšpekcijski nadzor in napovedalo zakonske spremembe, ki bodo take prakse onemogočile. Med drugim je Vlada RS v tem času sprejela zakon o evidencah, ki prinaša bolj verodostojne evidence in Inšpektoratu Republike Slovenije za delo omogoča bolj učinkovit nadzor.
Po tem vrvežu aktivnosti je situacija potihnila. Podjetje je v roku enega leta prišlo v prisilno poravnavo. Lastnika sta med tem začela graditi vilo na prestižni lokaciji v Izoli. V postopku prisilne poravnave sta se lastnika odpovedala lastništvu v zameno za odpis dolgov. Prejšnji teden pa je javnost razburila nova informacija, da sta nekdanja lastnika Marinbluja ponovno postala njegova lastnika. Podjetje je bilo prejemnik treh milijonov evrov subvencij za izgradnjo nove poslovne stavbe, od katerih mu je bila izplačana zadnja tranša v višini dobrih 250 tisoč evrov septembra 2023, ko so bile vse te kršitve že javno znano dejstvo.
Praktično vsako dejstvo o tem primeru se zdi, kot da je iz kakšnega Kafkovega romana. Sodni postopek glede kršenja pravic delavcev po dveh letih še vedno ni dokončan zaradi zavlačevanja postopka s strani lastnikov. Opozicija govori o “škodljivem štempljanju”, kot da bi pozabili, kaj se zgodi delavcem, če ni strogega nadzora nad evidencami opravljenega dela. Podjetje je delalo izgubo, lastnika pa gradila vilo. Pogoj za odpis dolgov je bil odpoved lastniškemu deležu, leto kasneje pa sta kršitelja delavskih pravic spet lastnika istega podjetja.
Več kot očitno je, da je treba spremeniti način upravljanja z lastninskimi deleži v podjetjih. Delavke in delavci so v primeru slabega vodenja in slabega poslovnega izida osebno in življenjsko ogroženi, dogaja se jim vse od šikaniranja na delovnem mestu, kršenja delavskih pravic, neizplačevanja delovne uspešnosti v primeru bolezni, v skrajnih primerih nižanja plač in odpovedi. Lastniki pa so dejansko in praktično nedotakljivi – edina posledica, ki sta jo lastnika v primeru Marinblu do sedaj doživela, je bilo nekajtedensko vlačenje po zobeh v medijih. Novozgrajena vila, lastništvo podjetja in pravice do presežnega dela, ki ga opravijo zaposleni v tem podjetju, pa so jima ostali.
Čas je, da v Sloveniji naredimo rez z zakonodajo, ki to omogoča. Skladno s 67. členom ustave ima lastnina svojo socialno funkcijo, katere pomen ni nič manjši od njene gospodarske ali ekološke funkcije. To, da nekdo, ki z uveljavljanjem svoje pravice kot lastnik podjetja konsistentno in ponavljajoče krši delavske pravice, predstavlja kršitev te socialne funkcije. Prav tako je protisocialno, da je tako pridobljeno premoženje nedotakljivo v primeru postopkov stečajev in prisilnih poravnav. Država mora zagotoviti, da se kršenje temeljnih pravic delavcev ustrezno sankcionira, da se prepreči socialni dumping in nelojalna konkurenca. In to na način, da se osebam, ki namenoma in konsistentno hudo kršijo zakonodajo, prepove nadaljnje okoriščanje na podlagi lastninske pravice v podjetjih, ki jih vodijo.
Nad svetostjo gospodarske funkcije lastnine uspešno bdijo jastrebi neoliberalizma in kapitalizma. Na področju zagotavljanja njene ekološke funkcije v zadnjih letih delamo večje premike. Čas je, da začnemo sprejemati zakonodajo, ki bo zagotavljala dosledno izvajanje tudi socialne funkcije lastnine.
V zvezi s tem dajemo pobudo, da Vlada RS pripravi predloge sprememb zakonodaje, ki bodo:
- preprečile, da so lahko lastniki podjetij osebe, ki so hudi ali ponavljajoči se kršilci delavskih pravic,
- omogočile razlastitev lastnika podjetja, ki huje ali ponavljajoče se krši delavske pravice, in preoblikovanje takega podjetja v delavsko zadrugo,
- uvedle osebno odškodninsko odgovornost lastnikov podjetij v primeru stečaja ali prisilne poravnave, če so ta podjetja hujši ali ponavljajoči se kršitelji delavskih pravic.
