Evropski parlament bo še v tem mesecu dokončno potrdil Direktivo o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu.
Vsebino direktive smo dogovorili skozi dolgotrajna pogajanja in predstavlja pomemben korak naprej pri uveljavljanju pravic delavcev, ki delajo za Uber, Glovo, Wolt in podobne korporacije.
Dogovor je bil sprejet po več kot dveh letih težkih pogajanj od prvotnega predloga in je rezultat političnega zavezništva ter prizadevanj socialističnih in socialdemokratskih ministrov in ministric za delo iz Slovenije, Španije, Belgije in Portugalske.
Direktivo so na koncu podprle vse države z izjemo dveh največjih: Francije, kjer je Macron dolgoletni Uberjev pomagač, in Nemčije, ki je bila vzdržana.
Direktiva ima tri glavne cilje:
- Prvi glavni cilj je vzpostaviti učinkovit pravni okvir, v katerem bodo izvajalci storitev platform, ki v resnici so delavci, pridobili vse pravice, ki so povezane z delom. To so recimo zagotovljena minimalna plača, plačana bolniška in prispevki, dodatki in regres.
- Drugi je transparentnost platform: vsaka platforma bo morala pristojnim organom zagotoviti podrobne informacije o svojih delavcih, njihovih delovnih pogojih in prihodkih.
- Tretji pa predvidljivost in transparentnost algoritmov. Ljudje imamo pravico vedeti, kako se oblikuje svet okoli nas, zato je prav, da vemo, kako delujejo algoritmi. Vedno več delavcem danes ne ukazuje več šef v človeški obliki, ampak algoritem. S to direktivo bo Evropska unija zgled, kako se spopadati z novimi tehnologijami nadzora in izkoriščanja delavcev.
Predstavlja prvo tovrstno ureditev tudi na globalni ravni.
Kaj to pomeni za platformne delavce?
- Pravilna določitev zaposlitvenega statusa. To pomeni, da morajo tisti, ki delajo za platforme redno, imeti tudi temu primerno pogodbo o zaposlitvi, z vsemi pravicami, ki jim pripadajo.
- Obrnjeno dokazno breme – na platformah je, da dokazujejo, da niso zaposlovalec.
Direktiva bo zagotovila vključevanje platformnih delavcev v delovna razmerja ter določila, da je dokazno breme na strani platform. Torej, da ni delavec tisti, ki mora na sodišču dokazovati, da je preko platforme v resnici v delovnem razmerju, saj sredstev za to delavci nimajo, pač pa obratno. Platforme naj dokažejo, da njihovi delavci niso v prikritih delovnih razmerjih. - Transparentnost algoritmov in avtomatiziranega nadzora. Transparentnost bodo morale platforme zagotavljati vsem, ki na njih opravljajo delo. Tudi tistim, ki na njih delo opravljajo samo občasno.
- Prepoved avtomatiziranih odločitev, ki temeljijo na osebnih podatkih.
- Človeški pregled nad avtomatiziranimi odločitvami.
- Varni komunikacijski kanali za delavce in njihovo sindikalno organiziranje.
