TVOJ GLAS ZA SKUPNOST

Program Levice za lokalne volitve 2022 v Mestni občini Ljubljana

Mesta morajo delovati v dobro vseh svojih prebivalk in prebivalcev in ne za zasebne interese vodilnih, kar je mogoče zagotoviti le tako, da prebivalk in prebivalcev soodločajo o najpomembnejših vprašanjih. V ta namen bomo uvedli več ukrepov za demokratično upravljanje z mestom, med katerimi izpostavljamo participativni proračun kot neposredno udeležbo prebivalk in prebivalcev mesta pri upravljanju z deležem investicijskega dela proračuna. Razvijali bomo tudi druge institute neposredne demokracije in četrtnim skupnostim dali večjo moč. 

Preprečevali bomo sporne in okoljsko škodljive posege v prostor, ki nimajo neposredne koristi za celotno družbo, denimo gradnjo nakupovalnih središč in širitev obstoječih mestnih vpadnic in obvoznic. Za nas je osnovno vodilo pri oblikovanju mestnih politik načelo trajnostne mobilnosti, katere ključni elementi so hiter, udoben in dostopen javni promet, celovita zasnova prometa oziroma povezanost prometnih sredstev, bližina delovnih mest stanovanjskim naseljem ter kolesarjem in pešcem prilagojena infrastruktura.

Ljubljana se sooča z razraščajočo turistifikacijo in gentrifikacijo mestnega središča, ki s privatizacijo javnega prostora in naraščajočimi cenami stanovanj iz centra izpodriva lokalne prebivalke in prebivalce. Te trende moramo zamejiti, prebivalkam in prebivalcem vseh delov mesta pa omogočiti dostojna stanovanja. S pravično, inovativno in trajnostno naravnano stanovanjsko politiko bomo omogočili mladim, da se osamosvojijo, vsem prebivalkam in prebivalcem, ki živijo v slabih bivalnih razmerah, pa kakovostno in energetsko učinkovito stanovanjsko prenovo.

Starejšim prebivalkam in prebivalcem ter ostalim pomoči potrebnim bomo zagotovili varno starost in cenovno dostopno pomoč na domu. Poleg zagotavljanja zadostnih kapacitet in kakovostnih storitev v domovih za ostarele je ena od pomembnejših nalog tudi razvoj javnega prostora, ki bo omogočal aktivno vključevanje starejših v družbo. Pomanjkanje družinskih zdravnic in zdravnikov bomo reševali s posebnimi spodbudami, ne pa s poseljevanjem koncesij, ki dodatna razgrajujejo že tako zdesetkan zdravstveni sistem. Zaradi vse večjih socialnih stisk, povezanih tudi z draginjsko in energetsko krizo, bomo mladim družinam, brezposelnim staršem in tistim z najnižjimi dohodki omogočili dodatno znižanje plačila vrtca s končnim ciljem brezplačnega vrtca za vse. 

Ekološka preobrazba je eden ključnih elementov demokratičnega socializma, zato bomo s premišljenim upravljanjem okolja ohranili zeleno Ljubljano, z zeleno urbanizacijo pa bomo pustili pečat v vsakem kotičku mesta. Zavzemamo se, da zaščitene površine ostanejo javno dobro in zatorej v lasti in upravljanju izključno mesta ali države. Uvedli bomo ukrepe za čistejši zrak in se zavzemali za širitev in zaščito zelenih površin in dreves v mestu. Uvedli bomo bistveno večjo udeleženost občank in občanov pri urejanju javnega prostora ter ostro nasprotovali vsakršni trajni ali začasni privatizaciji skupnega prostora in omejevanju javnega prostora, vključno z nesprejemljivimi praksami prekomernega oglaševanja.

Ljubljana ni podjetje, temveč dom za vse prebivalke in prebivalce, od študentov do upokojenk, od prekarnih delavcev do zaposlenih, od aktivistk do mladih družin. 

ODLOČA NAJ SKUPNOST!

Prebivalke in prebivalci Mestne občine Ljubljana slabo poznajo upravljanje mesta. Večinoma o njem niso niti obveščeni, kaj šele, da bi lahko sodelovali pri odločanju. V njihovem imenu odločata mestna oblast in uprava. Posledično so prebivalstvu prikrite številne aktivnosti mestne oblasti, zlasti finančni tokovi in poslovne aktivnosti.

Informiranost o delovanju občinske uprave in vključevanje javnosti sta ključna za razvoj mesta in dvig kvalitete bivanja. Naj gre za javne zavode ali podjetja – sodelovanje in odločanje prebivalstva ter zaposlenih predstavlja varovalko pred samovoljo odgovornih, netransparentnostjo in uničujočimi interesi kapitala.

Ljudje naj sami odločajo o svojem mestu!

Živimo v mestu, v katerem je prebivalkam in prebivalcem odvzeta vsa moč odločanja. Trenutno so četrtne skupnosti, skupaj z zbori občanov in lokalnimi referendumi, le slabo izkoriščeno institucionalno orodje. Prebivalke in prebivalci tako lahko le nemo opazujejo spreminjanje mesta: razprodajo občinskih zemljišč, spreminjanje namembnosti, nepotrebno rušenje in gradnjo, pozidavo zelenic, ograjevanje igrišč in poseganje v vse, kar premore le kanček skupnostne vrednosti. Izvoljene predstavnice in predstavniki ljudstva pogosto ne zmorejo moči in poguma, da bi uničujočim procesom nasprotovali. Zato zagovarjamo tudi možnost odpoklica in odvzema mandata. 

Nedvomni cilj Levice predstavlja krepitev položaja delavk in delavcev, izboljšanje ekonomske demokracije in spodbujanje delavskega lastništva. V Levici zahtevamo tudi, da ljudje odločajo o namembnosti javnega financiranja. Zato zagovarjamo participativni proračun, ki naj Ljubljano vrne v roke njenih prebivalk in prebivalcev. Lokalne problematike poznajo najbolje, obenem pa imajo željo in potrebo po njihovem sprotnem naslavljanju ter reševanju. Naj bodo tako četrtne skupnosti kot tudi zbori občanov in referendumi izhodišča sodelovanja in soodločanja. Soodločanje o lokalnih problematikah v lokalnih okoljih je navada, ki jo bomo širše uveljavili. Prebivalke in prebivalci morajo imeti glavno besedo pri odločanju na dnevni in lokalni ravni!

NEPOSREDNA DEMOKRACIJA

Opolnomočenje četrtnih skupnosti

Četrtne skupnosti bi morale imeti dejansko moč izboljševanja lokalnega okolja. Trenutno so brezzobi tiger, ki mestnemu svetu podaja mnenja, s svojim skromnim proračunom pa v lokalni skupnosti ne morejo storiti veliko. Zavzemamo se za to, da bi bili sklepi četrtnih skupnosti zavezujoči pri snovanju občinskih prostorskih načrtov in drugih prostorskih aktov, ki zadevajo četrtno skupnost. Pred njihovo potrditvijo bi moral biti sklican zbor občanov in izveden referendum na ravni četrtne skupnosti. Uvedli bomo ureditev, da bo moral pri vseh temah, ki zadevajo tudi določeno četrtno skupnost, mestni svet obvezno pridobiti mnenje četrtne skupnosti.

Občinski in četrtni referendumi

Omogočili bomo izvedbo referendumov na ravni četrtnih skupnosti, in sicer glede aktov, ki se navezujejo na področje pristojnosti oziroma del četrtne skupnosti. Uvedli bomo izvedbo spletnih posvetovalnih referendumov o ključnih temah in tako povečali zavedanje mestnih oblasti o stališčih prebivalk in prebivalcev. 

Zavezujoče odločitve zborov občanov

Zakon o lokalni samoupravi predvideva vrsto mehanizmov neposrednega odločanja občank in občanov, ki so nezavezujoči ali ne dovoljujejo odločanja o bistvenih stvareh (uporabi proračuna, investicijah, dajatvah). Edini instrument, s katerim bi se lahko izognili tem omejitvam, ne da bi bilo treba spremeniti zakon, je zbor občanov. Zakon namreč ne omejuje vprašanj, o katerih se lahko odloča na zboru občanov. Poleg tega občinam omogoča, da  v statutu določijo, na kakšen način je odločitev zbora občanov obvezujoča za občinske organe. Statut MOL tega vprašanja ne ureja. S premišljeno spremembo statuta želimo zbore občanov razviti v organe neposredne demokracije. 

Odprt mestni svet

Okrepili bomo neposredni dialog med previvalkami in prebivalci ter občino z organizacijo dnevov odprtih vrat mestnega sveta. Prebivalkam in prebivalcem bomo omogočili udeležbo na sejah mestnega sveta. Poslovniška določila mestnega sveta bomo poenotili tako, da župan ne bo imel posebnih privilegijev.  

Uvedba participativnega proračuna

Participativni proračun je ključen del neposredne demokracije, saj prebivalkam in prebivalcem omogoča, da neposredno odločajo o razporeditvi javnih sredstev. Prebivalke in prebivalci namreč najbolje vedo, kako izboljšati življenje v občini, zato bi se z izvedbo na demokratičen način oblikovanih in izbranih projektov dvignila kvaliteta življenja v mestu. Takšen način financiranja ni samo demokratičen, temveč tudi krepi tudi duh skupnosti, solidarnosti in vključenosti v javno življenje ter povečuje transparentnost porabe javnih sredstev. Občina mora za participativni proračun zagotoviti primeren delež proračuna na letni ravni.

Informiranje občanov

Za informiranost javnosti bi morala skrbeti komisija na občinski in četrtni ravni, katere članice in člani bi preverjali pravilnost in pomembnost informacij. Prebivalkam in prebivalcem bomo omogočili dostop do pomembnih informacij prek občinskih medijev, mobilne aplikacije in spletne strani. Zavezani bomo boju proti korupciji in zagotavljanju transparentnosti odločanja. To pomeni, da morajo imeti prebivalke in prebivalci vpogled v poslovanje občine in javnih podjetij (načelo odprtih knjig) in nadzor nad poslovanjem javnih podjetij. Vse bilance stanja in uspeha morajo biti javno dostopne.Poslovanje mora biti transparentno in na očeh javnosti. Informacije o vseh načrtovanih investicijah, njihovem financiranju in rednem poslovanju morajo biti na voljo javnosti. 

Za skupnostne občinske medije in razvoj nove aplikacije

Občinski mediji morajo postati več kot le platforma za samopromocijo mesta in njegovega župana. Zagotovili bomo večjo vključitev tudi do mestnih politik kritičnih prebivalk in prebivalcev ter več raznolikosti pri vsebinah lokalnih medijev. Tako mediji, financirani z javnimi sredstvi občine, ne bodo delovali le kot propagandna sporočila mestne oblasti. Prebivalke in prebivalci mesta morajo imeti bistven vpliv na uredniško politiko občinskih medijev, ki morajo biti namenjeni predvsem informiranju in opolnomočenju prebivalk in prebivalcev za soodločanje na lokalni ravni. Preučili bomo možnost vzpostavitve radia MOL, ki bi zapolnil prazen prostor med izredno slabim živim prenosom mestnih sej in glasilom, ki izhaja le enkrat mesečno. Zagnali bomo tudi razvoj mestne aplikacije, ki bo vsebovala pomembne informacije, omogočala prenos sej mestnega sveta, vseboval možnost predlaganja in komentiranja pobud itd. Prek nje bi se lahko izvajali hitri posvetovalni referendumi in elektronski ali hibridni zbori občanov v živo.

Uvedba instituta odpoklica župana in mestnih svetnikov

Prebivalke in prebivalci morajo imeti možnost odpoklica voljenih funkcionarjev. Zato bomo preučili možnost zagona postopka za odpoklic župana s strani prebivalk in prebivalcev, kar bi sprožilo nove volitve. Zavzemali se bomo tudi za možnost odpoklica drugih izvoljenih funkcionark in funkcionarjev. Mestni svet bi moral imeti možnost izreči nezaupnico županu.

Krepitev dialoga z nevladnimi organizacijami

Okrepili bomo vlogo civilne družbe v občini, in sicer ne le v obliki posvetovanj, ampak z vzpostavitvijo dejanskega širokega dialoga z zainteresiranimi civilnodružbenimi akterji. Oblikovali bomo posvetovalna in odločevalska telesa, ki bodo sestavljena iz predstavnic in predstavnikov občine in civilne družbe, ki bodo oblikovali skupne politike. 

Možnost zavračanja in potrjevanja delov občinskega prostorskega načrta

Prizadevali si bomo za možnost potrditve ali zavrnitve dela (oziroma določenih členov) občinskega prostorskega načrta na občinskem referendumu, seji mestnega sveta oziroma glede na sklepe ljudske iniciative ali zbora občanov.

Glasovanje 21. stoletja

Preučili bomo možnost elektronskega glasovanja, ki bi prebivalkam in prebivalcem omogočal večjo zanesljivost in preglednost glasovanja ter omogočal preklic glasu, če izvoljene predstavnice in predstavniki ne bi ustrezno zastopali prebivalk in prebivalcev. Prek istega sistema bi lahko bilo organizirano glasovanje o projektih v okviru participativnega proračuna. Prebivalkam in prebivalcem brez dostopa do pametnih naprav ali interneta bi tovrstno glasovanje omogočili na voliščih. 

Vključevanje začasnih prebivalk in prebivalcev, tujk in tujcev ter pasivna volilna pravica

Ljubljana je občina z velikim odstotkom priseljenega prebivalstva iz drugih predelov Slovenije. Prebivalke in prebivalci v Ljubljani lahko živijo veliko let, a iz različnih razlogov v Ljubljani ne morejo prijaviti stalnega prebivališča. Tako so izključeni iz soodločanja o življenju v mestu, kar velja tudi za državljanke in državljane držav, ki niso članice EU. Na državni ravni si bomo prizadevali za spremembe zakonodaje v smeri večjega upoštevanja oseb z začasnim prebivališčem in tistih iz neevropskih držav pri sprejemanju odločitev na lokalni ravni, na tej pa za vsestransko vključevanje teh prebivalk in prebivalcev v politično in siceršnje življenje občine.

EKONOMSKA DEMOKRACIJA IN DELAVSKE PRAVICE

Soupravljanje podjetij in zavodov

V okviru veljavne zakonodaje bomo uvedli sistem soupravljanja oziroma samoupravljanja zaposlenih v podjetjih v lasti MOL in v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je občina. Podjetja in zavodi v lasti MOL so naša skupna last; prav tako so last tistih, ki so zaposleni v njih. Uvesti moramo sistem, ki bo zaposlenim omogočil aktivno sodelovanje pri odločitvah teh podjetij in zavodov. Javna podjetja so pravo mesto za okrepitev sodelovanja delavk in delavcev pri upravljanju in nadzorovanju podjetij. Zaposleni morajo biti ves čas seznanjeni s poslovanjem, bodisi neposredno bodisi prek sveta delavcev. Njihovi izvoljeni zastopniki morajo kot delavski direktorji enakopravno voditi poslovanje oziroma ga nadzirati kot člani nadzornih svetov. Javna podjetja morajo postati zgled soupravljanja, v okviru katerega delavke in delavci dejansko prevzemajo ekonomsko oblast, jo med sabo demokratično delijo in se usposabljajo za njeno izvajanje. Podobna vloga mora pripasti tudi uporabnicam in uporabnikom njihovih storitev. V okviru obstoječe zakonodaje lahko predstavnice oziroma predstavnike uporabnikov v organe javnih podjetij imenuje le občina kot ustanoviteljica. Zavzemali se bomo za to, da na ta mesta ne bodo imenovani le mestne uradnice in uradniki, sploh pa ne poslovodne osebe ter lastnice in lastniki zasebnih podjetij. Po enakih načelih morajo ravnati v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je občina, in na ta način uveljavljati ustavno pravico zaposlenih v zavodih.

Namesto zunanjega izvajanja dejavnosti neposredno zaposlovanje

Glavno mesto in največja občina v državi mora prenehati s sklepanjem pogodb za zunanje izvajanje dejavnosti (angl. outsourcing). Čistilno, varnostno in tehnično osebje ter ostale delavke in delavci, ki so bili odpuščeni oziroma premeščeni v podjetja zasebnih zunanjih izvajalcev, je treba neposredno zaposliti. Zato je treba pripraviti celovit pregled obsega podpornih služb na ravni občine in zagotoviti zaposlitev ustreznih profilov delavk in delavcev neposredno pri uporabnikih oziroma ustanoviti skupno podporno službo, ki bo zagotavljala storitve v tistih ustanovah oziroma obdobjih, ko jih ne morejo opraviti delavke in delavci, zaposleni v teh ustanovah, ali ko bi bila zaposlitev neposredno pri uporabnikih zaradi manjšega obsega del nesmotrna. 

Socialno in okoljsko odgovorno javno naročanje

Razvoj mesta je nujen, vendar bremena tega procesa ne smejo nositi podplačane delavke in delavci, ki za prebivalke in prebivalce mesto prenavljajo v suženjskih pogojih, sami pa se po sijočih prenovljenih ulicah najbrž ne bodo uspeli sprehoditi, kaj šele, da bi si ob vsakodnevnem boju za preživetje lahko kaj privoščili v vse dražjem mestu. Občina mora javno naročanje uporabiti za doseganje širših družbenih ciljev in vpeljati kriterije, kot sta spoštovanje delavskih pravic (po celotni podizvajalski verigi) in ekološki odtis. Zavzemali se bomo tudi za to, da bodo razpisni pogoji javnih naročil preprečevali pristranskost v korist posameznih izvajalcev.

Podpora za zadružništvo in socialno podjetništvo

V Levici si prizadevamo za zmanjšanje družbenih neenakosti in izboljšavo socialnoekonomskega položaja delavcev in delavk ne glede na to, kje so zaposleni. Iz tega razloga demokratizacija odnosov na delovnem mestu ne sme potekati le v podjetjih, ki so v lasti mestne občine, temveč tudi v zasebnem sektorju. Lokalna oblast mora pokazati večjo samoiniciativnost ter igrati aktivnejšo vlogo pri podpori alternativam prevladujočemu tipu podjetništva, ki temelji na strukturi absolutne oblasti menedžerjev in izkoriščevalskega odnosa do delavstva. Poslovna uspešnost podjetij namreč ni osnovana na podlagi le dobrih ali slabih odločitev teh menedžerjev, temveč tudi in predvsem od pripadnosti, motiviranosti in uspešnosti slehernega posameznika v kolektivu. Zato predlagamo oblikovanje javnega mestnega sklada za finančno in izobraževalno podporo za zadružništvo in socialno podjetništvo.

VIZIJA TRAJNOSTNEGA, VKLJUČUJOČEGA IN SOLIDARNEGA MESTA

Ljubljana nima izdelane urbanistične politike po merilu ljudi. Javni prostor, oblikovan po zahtevah in željah investitorjev, je omejen na prijetne, a prazne podobe, zapolnjen s tržnimi vsebinami in tako popolnoma prilagojen potrebam potrošnika. Prizadevamo si za mesto, ki bo imelo javne površine, ki bodo izboljševale kakovost bivanja ter bodo oblikovane po meri prebivalk in prebivalcev.

Osnovni pogoj za trajnostno urbanistično politiko je demokratičnost. Kapital ni ne edini ne ključni deležnik v oblikovanju mesta. Zato je treba v ustvarjanje in izvajanje javnih politik vključevati tudi druge deležnike, predvsem specifične družbene skupine, zainteresirane posameznice in posameznike ter druge. Prebivalke in prebivalce je treba spodbuditi  k sodelovanju pri upravljanju mesta in lokalnega okolja.

Trajnostna urbanistična politika mora biti tudi okoljsko sprejemljiva. V Levici stremimo k ohranjanju zelenih, kmetijskih in gozdnih površin, ki se zadnja leta krčijo za potrebe stavbnih zemljišč. Namesto poseganja v takšne  površine se moramo zavezati k zgoščevanju mesta na že obstoječih stavbnih zemljiščih, kjer je izraba prostora nizka in nekvalitetna. Program mora biti prednostno usmerjen v zadovoljevanje potreb po javnih vsebinah in dostopnih stanovanjih. Spodbujati je treba celovito prenovo obstoječega stanovanjskega fonda, tako da se pridobi sodobne tipologije, objekti pa zadostijo sodobnim statičnim in tehnološkim standardom. Investicije se usmerja v razvoj projektov, ki so okoljsko sprejemljivi, programsko komplementarni z mestom in ustvarjajo kvalitetna delovna mesta.

Na področju prostora izpostavljamo tri ključna področja: razvoj družbene infrastrukture, trajnostne mobilnosti in celovite stanovanjske politike.

Razvoj Ljubljane kot glavnega in univerzitetnega mesta mora biti ambiciozen. Prednostno je treba izpeljati velike projekte na področju družbene infrastrukture, tako lokalnega kot tudi  državnega pomena. V mislih imamo novo Narodno in univerzitetno knjižnico, UKC Ljubljana, kulturne in družbene domove ipd. Pri tovrstnih projektih morata državna in mestna oblast s skupnimi močmi zagotoviti vse pogoje za uresničitev projektov, ki v nekaterih primerih na izvedbo čakajo že leta.

Pomanjkanje ambicioznosti se prav tako pozna na področju trajnostne mobilnosti, zaradi česar je avtomobil v Ljubljani še vedno skoraj nujno potreben za prebivalke in prebivalce, ki  živijo v delu mesta, ki ni dobro pokrit z mrežo javnega prevoza. Prav tako se poslabšuje stanje kolesarske infrastrukture, na katero se celo pri prenovah več ali manj pozablja. Trajnostna mobilna politika mora temeljiti na raznolikosti prevoznih sredstev in presega le lokalni nivo Ljubljane. Prenoviti je treba sistem železniškega omrežja, ki bo dopuščal uvedbo časovno in ekonomsko dostopnejše alternative cestnemu prometu. V mesto je treba umestiti zelene osi, prednostno namenjene peškam in pešcem ter kolesarkam in kolesarjem.

Dostopnost stanovanj v Ljubljani predstavlja enega najbolj perečih problemov mesta. V Ljubljani primanjkuje neprofitnih najemnih stanovanj, cene tržnega najema pa rastejo v nebo. Prebivalce bližine centra mesta ogroža gentrifikacija, ki je posledica vedno večjega navala turistov in cvetoče AirBnB industrije. Zaradi kratkoročnega oddajanja stanovanj preko spletnih platform je razpoložljivih stanovanj vedno manj, njihove cene pa so vedno višje. K reševanju stanovanjske politike je treba pristopiti z naborom različnih ukrepov, s katerim se bo ustvarilo raznolike oblike bivanja in obenem naslovilo širok nabor rešitev specifičnih stanovanjskih izzivov. Občina mora vlagati v trajnostno gradnjo javnih neprofitnih stanovanj ter spodbujati razvoj stanovanjskih zadrug in drugih neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki bi zagotavljale varen, trajen in dostopen najem. Zavzemati se je treba za uveljavitev možnosti omejevanja višine in rasti tržnih najemnin s strani občine ter voditi izrazito socialno stanovanjsko politiko. Ob vsem tem je nujno zagotoviti sistemski vir financiranja stanovanjskih skladov.

Trajnostna urbanistična politika

Temelj sodobnega upravljanja s prostorom predstavlja upoštevanje strokovnih smernic in usklajevanja raznolikih pogosto nasprotujočih interesov v prostoru. V ospredje bomo postavili usklajevanje okoljskih, socialnih in ekonomskih vidikov. Upravljanje prostora mora biti dolgoročno in demokratično ter sloneti na temeljih stroke.

Nova razvojna prostorska politika Ljubljane

Potencial razvoja Ljubljane je treba prepoznati v naravnih danostih – bližini narave, vodnih virih, vlogi Ljubljane v širšem regionalnem območju. Razvoj in zgoščevanja mesta morata temeljiti na poudarjanju in ohranjanju naravnih kvalitet in zmanjševanju vplivov na okolje.

Ljubljana kot sodobna prestolnica

Spodbudili bomo dokončanje vsaj dveh projektov nacionalnega pomena: Narodne in univerzitetne knjižnice II in SNG Drama. Obenem si bomo v sodelovanju z državno ravnjo prizadevali zastaviti nove projekte državnega pomena, kot sta celovita prenova in izgradnja kliničnega centra in ureditev regionalne mobilnosti. 

Razvoj družbene infrastrukture

Z vzpostavitvijo četrtnih kulturnih domov in drugih prostorov mesta bomo podprli lokalne skupnosti. Zagotovitev ustreznih prostorov na nivoju posameznih četrti na eni ter podpiranjem razvoja kulturnih in družbenih programov na drugi strani bo spodbudila pripadnosti skupnosti, odprla potenciale vključevanja javnosti ter opolnomočila prebivalke in prebivalce.

Ljubljana je tudi univerzitetno mesto

Skoraj 40.000 študentom v Ljubljani morata lokalna in državna oblast zagotoviti primerne razmere za študij, bivanje in organiziranje. Nasprotovali bomo selitvam fakultet na manj primerne lokacije na mesto v že določene kampuse. Spodbudili bomo gradnjo javnih domov za študente, ki jih zdaj kritično primanjkuje, in zanje namenili primerna zemljišča. Nasprotovali bomo izselitvi študentk in študentov iz Akademskega kolegija in si prizadevali za ohranitev študentskega doma v stavbi Baragovega semenišča. Ustvarili bomo neodvisne prostore za študentsko organiziranje.

Starejšim prijazno mesto

Za starejše, ki predstavljajo 20 % prebivalstva Ljubljane, bomo ustvarili nove centre skupnosti starejših, ki bodo vsebovali domove za starejše občane, oskrbovana stanovanja in negovalne domove. Spodbudili bomo gradnjo javnih domov za starejše in oskrbovanih stanovanj ter zagotovili primerna zemljišča za ta namen. Prostore mesta bomo preoblikovali tako, da bodo primernejši za starejšo populacijo. 

Krepitev Javnega stanovanjskega sklada MOL

Zagotavljanje zadostnega števila dostopnih najemnih stanovanj mora postati glavno vodilo delovanja Javnega stanovanjskega sklada MOL. Na državni ravni bomo zagotovili stabilen sistemski vir financiranja za večje vlaganje v gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. Poleg tega bomo za JSS MOL bomo namenili 5 % občinskega proračuna. Cilj je do leta 2030 povečati fond JSS MOL na 5 % celotnega stanovanjskega fonda v Ljubljani, kar bi danes pomenilo 6.500 stanovanj, ob dodatni gradnji pa 7.000 stanovanj. Zemljišča v lastni MOL, primerna za gradnjo stanovanj, bomo namenili JSS MOL namesto prodaji zasebnim investitorjem. 

Podpora stanovanjskim zadrugam

Spodbujali bomo vzpostavitev, organizacijo in delovanje neprofitnih najemnih stanovanjskih zadrug. Poleg dostopnosti stanovanj takšna ureditev ponuja tudi demokratično odločanje o skupnih bivanjskih razmerah, negovanje solidarnosti in odgovornosti do neposredne okolice ter širšega okolja. Aktivno bomo pristopili k realizaciji pilotnega projekta stanovanjske zadruge z zemljiščem, podporo in pritiskom na državo, da uredi dostop do zemljišč in financiranje zadružne gradnje. Cilj je, da se do leta 2030 zgradi 300 stanovanj, ki bodo v lasti zadrug in da Ljubljana postane središče zadružne in skupnostne gradnje v Sloveniji. Stanovanjske zadruge bodo z gradnjo dostopnih najemnih stanovanj pomemben akter v stanovanjski oskrbi in bodo učinkovito dopolnjevale delovanje občinskega stanovanjskega sklada.

Aktivacija praznih stanovanj in neuporabljenih zemljišč

Pritiskali bomo na državni nivo za reformo nacionalne zemljiške politike, ki bi omogočila aktivacijo zanemarjenih zazidljivih zemljišč in praznih stanovanjskih enot. V Sloveniji je prazna kar petina vseh stanovanj, hkrati pa imamo zaradi neuspešne stanovanjske politike v samostojni Sloveniji stanovanjsko krizo. Z aktivacijo teh stanovanj bi lahko takoj omilili zdajšnjo krizo. Prav tako moramo omiliti suburbanizacijo z zgoščevanjem naselij v že dobro povezanih delih mesta. V Ljubljani obstaja precej neuporabljenih zemljišč za ta namen, ki so degradirana, prazna ali namenjena parkiranju.

Boj proti gentrifikaciji in turistifikaciji

Zaustavili bomo gentrifikacijo s povečanjem gradnje neprofitnih stanovanj v mestnem središču  in turistifikacijo s pritiskom na državno raven za omejitev delovanja spletnih platform za kratkoročno oddajanje nepremičnin (npr. AirBnB in Booking) po vzoru nekaterih evropskih prestolnic. Poleg tega si bomo na državni ravni prizadevali za omejitev višine in rasti tržnih najemnin. 

Uvedba programa  “Najprej stanovanje” (angl. “Housing first”)

Z uvedbo programa “Najprej stanovanje”, ki celovito naslavlja problematiko brezdomstva, in podporo programom pomoči brezdomcem (npr. Kralji ulice) bomo brezdomstvo odpravili do leta 2030. Program “Najprej stanovanje” bo brezdomcem ponudil stalno nastanitev, za tem pa socialno podporo, ki bo preprečila, da bi se spet znašli na ulici. 

Zavarovanje pogledov

Poglede ali vedute, ki imajo v mestu poseben kulturni ali naravni pomen, bomo zavarovali in s tem omejili gradnjo ali druge elemente, ki bi določen pogled ovirale. Primer potencialnega zavarovanega pogleda je pogled na Ljubljanski grad z različnih točk v mestu. 

Omejevanje oglaševanja

Oglaševanje v obliki svetlobnih vitrin, jumbo plakatov in drugih načinov je tip onesnaževanja prostora v mestu, zato bomo omejili oglaševanje tam, kjer predstavlja nevarnost za promet, še posebej peške in pešce ter kolesarke in kolesarje, ter kjer posega v kulturno ali naravno dediščino.

UČINKOVITO IN ZELENO PO MESTU

Prenova sheme linij LPP po zgledu Predloga alternativnega omrežja javnega potniškega prometa v Ljubljani

Sedanje omrežje javnega potniškega prometa v Ljubljani ni optimalno, saj se ni ustrezno prilagajalo razvoju mesta in potovalnim navadam prebivalk in prebivalcev. Delež potnic in potnikov stalno pada. Sistem linij, ki je bil zasnovan pred več kot pol stoletja, preprosto ni kos svoji nalogi. V zadnjih desetletjih je metodologija načrtovanje mreže JPP drastično napredovala. Čas je za obnovo in poenostavitev sheme linij LPP na način, ki bo izboljšal frekvenco, potovalne čase in prestope. V Levici se bomo zavzeli za novo shemo linij LPP, ki temelji na konceptu glavnih linij in vključuje prestope iz primestne železnice in drugega medkrajevnega prometa ter omogoča naknadno nadgradnjo na tramvaj.

Ponovna uvedba tramvaja v Ljubljani 

Tramvaj je ideal udobne vožnje v javnem mestem potniškem prometu. Omogoča hitro, udobno in prostorno vožnjo brez tresljajev in na javni mestni potniški promet pritegne tudi tiste, ki se najbolj oklepajo svojih avtomobilov. Zato bomo v Levici po obnovi sheme linij LPP zagovarjali ponovno uvedbo tramvaja skupaj s temeljito obnovo koncepta mestne vpadnice, ki daje prednost kolesarkam in kolesarjem, peškam in pešcem ter vozilom JPP.

Nadaljevanje nadgrajevanja infrastrukture za večjo pretočnost JPP z rumeni pasovi in prednostjo na križiščih 

Predlagali bomo uvedbo več rumenih pasov za javni potniški promet in večjo pogostost voženj, uvedbo linij LPP, ki vozijo celo noč. Predlagali bomo sistem, ki da avtobusom JPP prednost v križiščih in prihrani čas potnic in potnikov, ki bi sicer čakali na semaforju. Sledili bomo najboljšim praksam iz tujine za izboljšanje pretočnosti in udobja JPP.

Letna subvencionirana vozovnica za študentke in študente ter dijakinje in dijake

Trenutno ni možno kupiti subvencionirane letne urbane. To pomeni, da morajo upravičenke in upravičenci do subvencije vozovnico podaljševati vsak mesec. Sistem bomo poenostavili z uvedbo letne subvencionirane vozovnice. 

Uvedba integrirane primestne železnice

Zaradi gravitacije širše okoliške regije delujoče avtobusno omrežje ne zadošča, saj so večji del problema vsakodnevne migracije iz predmestij oziroma okoliških krajev, ki jim je treba zjutraj omogočiti hiter dostop do služb in šol v mestnem središču, popoldne pa prav tako hitro vrnitev domov. Železniški prevoz predstavlja najhitrejši, najudobnejši in najbolj učinkovit način javnega prevoza. Zato poznajo tako rekoč v vseh pomembnejših mestih razvitega sveta primestno železnico – hibridni sistem, ki premošča vrzel med lokalnim javnim prometom in klasično železnico. Predlagali bomo uvedbo primestne železnice z rednimi linijami, taktnim voznim redom (na vsakih 30 min, v konicah na 15 min), integracijo v sistem Urbane in možnostjo prestopa med vsemi linijami na glavni železniški postaji. Naš predlog vključuje diametralne linije skozi Ljubljano iz Kamnika, Domžal, Litije, Grosupljega, Škofljice, Borovnice, Logatca, Škofje Loke in Kranja. Primestna železnica bo omogočila hiter, udobnejši in časovno stabilnejši prevoz v Ljubljano. 

Širjenje in uvedba novih con JPP v Ljubljanski urbani regiji 

Prebivalke in prebivalci mnogih okoliških mest se soočajo s slabimi, dragimi in zapletenimi cenovnimi politikami JPP, ki na koncu niti ne ponudijo prevoza z mestnimi avtobusi po Ljubljani. Na drugi strani je zgledni primer Grosupljega, kjer vozovnica po enotni ceni vsebuje prevoz po Grosupljem, prevoz Grosuplje–Ljubljana in mestni avtobus po Ljubljani. Predlagali bomo širitev oziroma dodajanje mestnih con JPP v Kamnik, Domžale, Dol pri Ljubljani, Litijo, Borovnico, Vrhniko, Logatec, Horjul, Polhov Gradec, Škofjo Loko in Kranj. V vozovnico za posamezno cono bodo vključene vse vrste prevoza (medkrajevni avtobus, mestni avtobus in vlak).

Vozovnica v Ljubljano je tudi vozovnica LPP 

Trenutno morajo medkrajevne potnice in potniki v Ljubljano kupiti dve vozovnici, in sicer medkrajevno in mestno. Mnogi se ne odločijo za nakup mestne vozovnice, kar pomeni, da se za javni prevoz v Ljubljano odločijo le tisti, ki delajo ali se šolajo v bližini glavne postaje. Preostanek pa se odloči za prevoz z avtomobilom. Predlagali bomo, da je v vsako vozovnico, ki ima končno ali začetno postajo v Ljubljani, vključena tudi mestna vozovnica.

Omejitev hitrosti v središču mesta, soseskah in na vpadnicah

Verjetnost preživetja peške oziroma pešca ob trku z avtomobilom se z 20 % pri hitrosti 50 km/h poveča na 90 % pri hitrosti 30 km/h. Najbolj ranljivi so najstarejši in najmlajši. Poleg tega vožnja pri nižji hitrosti zmanjšuje izpuste škodljivih snovi in povzroča občutno manj hrupa. Zato bomo po vzoru številnih evropskih mest uvedli omejitev hitrosti na 30 km/h v središču mesta in v strnjenih soseskah ter omejitev hitrosti na 50 km/h na vpadnicah. 

Proti novim garažnim hišam in parkiriščem v centru mesta

V Levici predlagamo zgornjo omejitev parkirnih mest v centru mesta na trenutno število parkirnih mest po vzoru Züricha. Nasprotujemo višanju števila razpoložljivih parkirnih mest, jih predlagajo projekt izgradnje garažne hiše pod tržnico na Vodnikovem trgu, projekt izgadnje podzemne parkirne hiše na Iliriji in projekt vzpostavitve več tisoč parkirnih mest na območju Potniškega centra Ljubljana. V skladu s pozitivnim trendom zapiranja mestnega jedra za promet in posledičnem zmanjšanjem prometa in onesnaževanja v središču mesta je gradnja novih garažnih hiš povsem nesmiselna. Smiselna je le izgradnja parkirišč na obrobju mesta in njihova povezava s centrom preko javnega prevoza.

Proti širitvi obvoznice

Reševanje prometnih zgostitev z gradnjo dodatne cestne infrastrukture je samo začasna rešitev, že srednjeročno pa pomeni več zastojev in višje zunanje stroške prometa. Zunanji stroški prometa vključujejo stroške, ki nastajajo kot posledica prometnih nesreč, zastojev, izgradnje infrastrukture, hrupa in izpušnih plinov. V Študiji o širitvi ljubljanske obvoznice (2009) je investicija v širitev obvoznice ocenjena na slabih 800 milijonov EUR. Za primerjavo – skoraj enako je v študiji, ki jo je v istem času naročila Regionalna razvojna agencija LUR, ocenjena tudi investicija v zmogljiv sistem javnega potniškega prometa (JPP) v Ljubljanski urbani regiji. Načrti širitve ljubljanskega avtocestnega obroča, ki se načrtujejo sočasno oziroma pred potrebnimi izboljšavami JPP, so v nasprotju z vizijo in strategijo prometne politike, ki ji sledimo v RS in v  popolnem nasprotju z nekaterimi cilji MOL, kot sta doseči manj voženj z avtomobilom in manj dnevnih migrantk in migrantov, ki se v mesto vozijo na delo z avtomobilom. Na območju Ljubljane je treba sredstva prioritetno nameniti razvoju učinkovitega javnega potniškega prometa, ne pa širitvi obvoznice, kar pomeni direktno spodbudo vožnjam z avtomobilom in že na srednji rok ne prinaša odprave zastojev na cestah.

Prepoved registracije novih terenskih vozil in vozil SUV

Terenska vozila in vozila SUV ne sodijo v mesto. Prilagojena so za vožnjo po grobem terenu, v mestu pa dajejo uporabnici oziroma uporabniku občutek varnosti, ki je v resnici dosežena za ceno varnosti drugih udeleženk in udeležencev v prometu. Raziskave kažejo, da imajo terenska vozila in vozila SUV večje izpuste in bolj uničujejo ceste. Zavzeli se bomo za preučitev možnosti prepovedi registracije novih terenskih vozil in vozil SUV za prebivalke in prebivalce Ljubljane, razen za tiste, ki lahko dokažejo potrebo po takem vozilu (poklic, obrt, redne poti po brezpotjih itd.).

Širjenje mreže kolesarskih poti in preoblikovanje ulic za nemoten in varen kolesarski in peš promet

Nadgradili bomo mestno in primestno kolesarsko strategijo, pri čemer bomo upoštevali izhodišča in že izdelane predloge društva Ljubljanska kolesarska mreža in prometne politike MOL. Urediti je treba mestne vpadnice, tudi s širitvijo, vendar brez širitve vozišč za motorni promet. Širitev je možna in upravičena, če s tem pridobita avtobusni in nemotorizirani promet (hoja in kolesarjenje). Kjer to zaradi pozidave ni mogoče, se mora kolesarski promet omogočiti z ustreznim prometnim režimom (souporaba pasu za LPP). Pristopiti je treba k izvedbi kakovostne kolesarske infrastrukture, ki mora biti varna, udobna, povezana, direktna in privlačna.

Celovit sistem kolesarskih poti

Zaradi varnosti kolesarjev in pešcev bomo uredili in povezali kolesarske steze, pasove in poti v celovit sistem in s tem zagotovili, da kolesarjem ne bo treba voziti po vozliščih ali pločnikih. Po potrebi bomo kolesarske poti fizično ločili od vozišč ali pločnikov. Treba je odpraviti nevarne kritične točke, ki delujejo kot pasti za kolesarje.

Vzpostavljanje povezave s primestnimi, regionalnimi in daljinskimi kolesarskimi potmi

Povezava krajev v okolici Ljubljane v kolesarsko mrežo ima velik pomen za preživljanje prostega časa, turizem in potovanje med kraji. Prednostno bomo povezali Medvode, Škofjo Loko, Kranj, Trzin, Mengeš, Domžale, Kamnik, Lavrico, Škofljico, Borovnico in Vrhniko z Ljubljano z izgradnjo kolesarskih avtocest.

Več in varnejše parkiranje koles

Zavzemamo za več mest za parkiranje koles ob javnih zgradbah in tam, kjer se parkira dlje časa – v stanovanjskih soseskah, ob železniških postajališčih, na delovnih mestih itd. Kolesarska parkirišča je treba graditi v skladu s smernicami za njihovo izgradnjo. Pri tem zlasti pozivamo k ureditvi primernih varnih kolesarnic ob železniški in avtobusni postaji ter v središču Ljubljane.

Za sožitje pešcev in kolesarjev

Središče mesta postaja vse bolj prijazno peškam in pešcem, predvsem turistkam in turistom. Kolesarjenje skozi središče mesta za mnoge zaradi vijuganja med ovirami, mestoma slabe infrastrukture in prometne kulture ostaja prevelik stres in nevarnost. Na območjih za peške in pešce, kjer velja popolna prepoved motornega prometa, je treba z upoštevanjem potreb pešk in pešcev ter kolesark in kolesarjev zagotoviti lažji pretok kolesark in kolesarjev skozi mesto, tudi s kampanjami za dvig kulture sobivanja.

Širitev sistema BicikeLJ

Zavzemamo se spodbujanje širitve uporabe sistema Bicikelj tudi prek vzpostavitve dodatnih točk za izposojo koles. Vendar menimo, da bi morala biti občina edini vlagatelj v ta projekt. Nasprotujemo v javno-zasebnemu partnerstvu s podjetjem, ki je v zameno pridobilo tudi sporne oglaševalske prostore v starem delu mesta.

Ureditev področja najema koles in e-skirojev 

Mestni najem koles in e-skirojev postaja realnost v mestih. Vendar mednarodne korporacije, ki ponujajo najem, za točke izposoje uporabljajo javna mesta za kolesa ter izpodrivajo prebivalke in prebivalce, ki jim je javni prostor primarno namenjen. Takemu prilaščanju javnega dobrega za potrebe kapitala v Levici odločno nasprotujemo. Uvedli bomo prispevke za uporabo javnih parkirnih mest za kolesa za korporacije, ki se ukvarjajo z oddajanjem koles in e-skirojev – podobna ureditev velja za parkirna mesta za souporabo avtomobilov. Zbrana sredstva bomo namensko porabili za gradnjo novih in širitev obstoječih parkirnih mest za kolesa in izboljšavo kolesarske infrastrukture.

Potniški center Ljubljana – Emonika

Ljubljana nujno potrebuje novo železniško in avtobusno postajo. Vendar se dosedanji predlogi za ureditev področja Potniškega centra Ljubljana osredotočajo na komercialne vidike projekta, pri čemer pozabljajo na koncept javnega potniškega prometa v Ljubljani. V Levici se bomo na vseh ravneh zavzeli za vzpostavitev trajnostnega koncepta JPP v Ljubljani, ki bo združeval avtobusni, železniški, primestni in mestni promet. Ob tem bomo zagovarjali Potniški center Ljubljana kot moderno vozlišče javnega prometa, ki bo omogočalo prestope in vsebovalo nujne pripadajoče storitve (trgovina, pekarna, pošta itd.). Glavna postaja mora v prvi vrsti služiti svojim uporabnicam in uporabnikom.

Protihrupne ograje ob železnici

Zavzemali se bomo za to, da se ob vseh progah ob vstopu v urbani prostor in ob vseh trasah skozi mesto namestijo varnostno-protihrupne ograje.

Ukrepi za gibalne in senzorno ovirane

Prizadevali si bomo za vsem dostopno mesto. To pomeni, da bomo skrbno preučili, katera so tista mesta v Ljubljani, ki gibalno in senzorno oviranim osebam ne omogočajo uporabe skupnega, in nemudoma pristopili k zagotavljanju dostopa. Posebno pozornost bomo namenili prilagoditvam za slepe in slabovidne, gluhe ter osebe na vozičkih. Slednjim je treba na vseh javnih mestih zagotoviti primerne klančine za vozičke in preučiti primernost ureditve v javnem potniškem prometu. Za vse bi bilo smiselno povečati število Kavalirjev in njihovo dejavnost razširiti izven strogega centra, vsaj do zelenih površin (Tivoli, Kodeljevo …).

PODNEBNO NEVTRALNA IN OKOLJU PRIJAZNA LJUBLJANA

Blaženje podnebnih sprememb, napori za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, prilagajanje na podnebne spremembe in prehod h krožnemu gospodarstvu so ključni izzivi človeštva. Ljubljana zaradi koncentracije prebivalstva in dejavnosti v nacionalnem okviru prispeva pomemben del toplogrednih plinov. K temu bolj, kot je potrebno, prispevata fosilna infrastruktura in “avtocentrična” mestna politika. K višanju povprečnih temperatur v mestu poleti prispevajo vroče točke in zmanjševanje zelenih površin. Hkrati so prebivalke in prebivalci Ljubljane bolj kot v drugih delih Slovenije izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb in točkovnemu onesnaževanju. To vpliva na njihovo počutje in zdravje.

Zaradi nesocialno usmerjene ljubljanske mestne politike se segregacija prebivalstva glede na dohodek in pripadnost povečuje. To povečuje tveganje za podnebno nepravičnost in  podnebno gentrifikacijo. Namesto da bi se trenutna administracija lotila odločnih ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, prebivalke in prebivalce slepi z zelenim zavajanjem (angl. greenwashing). V času energetske krize imajo sistemski ukrepi, ki bodo dolgoročno zmanjšali porabo energije, predvsem tiste iz fosilnih virov, dodatno težo. 

Prilagajanje na podnebne spremembe, blaženje podnebnih sprememb, krožno gospodarstvo in koncept trajnostnega mesta bodo v središču okoljske politike Levice v Ljubljani. Ljubljana bo vodilna pri sprejemanju zelenih mestnih politik v Sloveniji in zgled za soseščino. Mestna administracija, ki je največja v Sloveniji, bo prva, ki bo udejanjala zelene mestne politike in predstavljala zgled gospodinjstvom in gospodarstvu. 

Tej politiki sledijo štiri večji cilji:  

  1. Ljubljana bo dosegla podnebno nevtralnost do 2030 z umikom večine infrastrukture, ki temelji na fosilnih gorivih, in se pridružila najbolj ambicioznim in učinkovitim mestom v Evropski uniji na tem področju.
  2. Ljubljana bo mesto, ki bo politiko krožnega gospodarstva uskladilo s podnebnimi cilji in do leta 2030 doseglo 50 % znižanje uporabo t. i. “deviške” plastike. Do leta 2050 bo postala stoodstotno krožno mesto.
  3. Ljubljana bo postala mesto kratkih razdalj, v katerem bodo okrepljeni četrtni centri, zmanjšanjo število osebnih vozil in vzpostavljen učinkovit javni prevoz.
  4. Ljubljana bo zagotavljala enako kakovost bivanja za vse prebivalke in prebivalce. Temu bo sledil obsežen projekt ohranjanja zelenih površin in ozelenjevanja.

PODNEBJE

Fosilni viri energije izginjajo iz političnih agend drugih mest, Ljubljana pa še nima prave strategije glede prehoda na nefosilne vire. Strehe obstoječih stavb, parkirišč in degradiranih območij predstavljajo ogromen potencial za proizvodnjo električne energije iz sončne energije ali za ozelenjevanje, kar bi poleti blažilo vročino. Individualna kurišča in promet so največji onesnaževalci zraka v Ljubljani.

Sprememba lokalnega energetskega koncepta s ciljem prehoda na obnovljive vire energije

Spodbujali bomo namestitev sončnih celic na strehe javnih stavb, drugod pa skupnostne sončne elektrarne. Spodbujali bomo tudi namestitev sončnih celic na strehah skladiščnih in industrijskih objektov. Geotermalno energijo bomo izkoriščali na mestnem obrobju. Spodbujali bomo varčevanje z energijo z zgledi, kot so ugašanje reklamnih panojev ponoči (svetlobni reklamni panoji porabijo 11.000 kWh letno), prilagajanje svetilnosti mestnih svetilk (predvsem v spalnih soseskah je mnogo svetil celo motečih za spanec), znižanje moči klimatskih in ogrevalnih naprav v javnih stavbah itd.

Trajnostna gradnja

Novogradnje v Ljubljani temeljijo skoraj izključno na neobnovljivem gradbenem materialu, pri čemer vse manj uporabljajo lesa, ki je lokalni vir in ga zaenkrat še imamo v izobilju. Les je prijazen okolju, ima pozitivne učinke na podnebne spremembe in pripomore k zniževanju izpustov CO2. Pripravili bomo smernice za kvoto uporabe lesa kot gradbenega elementa. Zavzeli se bomo za uveljavitev koncepta trajnostne obnove (protipotresni ukrepi, tudi energetska rekonstrukcija).

Zaščita in širjenje zelenih površin

V Ljubljani opazujemo krčenje zelenih površin skozi leta, pri čemer se središče mesta spreminja v betonsko puščavo. Trenutno je v veljavi praksa, ko se ob vsakokratni novogradnji ali prenovi poveča delež betonskih površin, kar veča možnost za pregrevanje in poplave. Zelene površine se v okviru trenutnega koncepta kapitalističnega mesta razume kot nepotreben strošek oziroma slabo izkoriščeno investicijsko priložnost. Na javnih in zasebnih površinah se je v zadnjih letih zaradi brezbrižnosti mestne oblasti in samovoljnosti zasebnih lastnikov poškodovalo in obglavljalo drevesa, čemur je sledil varnostni posek. Uveljavila se je praksa sekanja starejših dreves, ki so ključna pri ogljičnem ponoru. Odstranjuje se jih pod pretvezo nevarnosti za mimoidoče, pravi razlogi pa so, da jemljejo prostor parkiriščem, ustvarjajo pretemne prostore, uničujejo tlak in ne prispevajo k “estetiki” prostora. Zavzeli se bomo za zaščito javnih in zasebnih zelenih površin ter starejših dreves na javnih in zasebnih zemljiščih. Potrebni sta renaturacija nabrežij in razširitev javnih zelenih površin za boj proti zeleni gentrifikaciji. 

Hlajenje vročih točk 

Vedno več zelenic se spreminja v betonske otoke. Ti sredi poletja žarijo z vročino, ki jo čez dan privzamejo od sonca. Problem vročih točk bomo naslovili kratkoročno, z namestitvijo razpršilnikov vode, in dolgoročno, s trajnostno prenovo današnje vroče točke v smeri ozelenjevanja in sajenja dreves.

Ozelenjevanje stavb

Vse več je stavb s strehami, kakršne pospešujejo segrevanje mesta. Spodbujali bomo ozelenitve fasad in streh na javnih stavbah, skladiščih, nakupovalnih središčih in industrijskih objektih. Ob (obstoječih) nakupovalnih središčih bomo strogo uveljavljali načelo eno parkirišče – eno drevo.

Krajšanje razdalj

Iz četrtnih središč izginjajo storitvene dejavnosti, kar sili prebivalce, da potujejo večje razdalje za zadovoljevanje svojih potreb. Zato v Levici zagovarjamo 15-minutno mesto in koncept okoljsko vzdržne soseske ter vpeljavo obveznega razmerja med količino zelenih površin, mestnih dreves in gostoto poselitve. 

Upoštevanje okoljskih kriterijev in presojanje investicij z vidika trajnosti

MOL ne vodi evidence o oddanih zelenih javnih naročilih, okoljske kriterije pa le redko vključuje v svoja naročila. Uvedli bomo zeleno pisarno za uvajanje zelenih javnih naročil, podporo podjetjem, spremljanje napredka, raziskave. Pisarna bo v prvi fazi pripravila strateški načrt za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb in za prehod na krožno gospodarstvo. V novih participativnih proračunih bomo zagotovili, da se vse predlagane projekte presodi z vidika trajnosti in sonaravnosti. V skladu z zeleno politično usmeritvijo bi morali prav vse predloge za investicije presojati z vidika trajnosti in sonaravnosti. 

NARAVA

Vodovarstvo

Velik delež vodovarstvenih območij in varovanih delov narave je trenutno zelo ranljiv. Uvedli bomo strog režim varovanja vodovarstvenih območij ter strog nadzor in sankcije zaradi mikropolucije. Zagovarjali bomo prehod na izključno ekološko kmetovanje znotraj občine (prepoved pesticidov znotraj MOL, financiranje stroškov za prehod). Ostro bomo nasprotovali projektom, kot je kanal C0. 

Pozidave in poplavna zemljišča

Trenutno so v občini nenadzorovani in s strani kapitala spodbujeni gradbeni posegi v zaščitena naravna območja ali druge zelene površine, ki med drugim negativno vplivajo na klimo mesta in večajo nevarnost za poplave. Vztrajno se krčijo tudi zeleni klini (Rožnik, Golovec, Grajski hrib). Izpeljali bomo projekt renaturacije in ”podivljanja” zelenih klinov. Pripravili bomo strategijo načrtovanja novih zelenih površin in sajenja novih dreves ob prometnicah. Zavzeli se bomo za strogo ohranjanje zaščitenih območij. Izvajali bomo naslednje protipoplavne ukrepe: redno čiščenje odtokov za meteorne vode stavb, obcestnih odtokov, žlebov; protipoplavni elementi na dovozih v garaže; vgraditev povratnih ventilov v stavbe; ustrezen dvig električne napeljave.

Embalaža za enkratno uporabo in drugi odpadki 

Ljubljana sledi negativnim trendom pri uporabi embalaže za enkratno uporabo. Plastična embalaža, predvsem za enkratno uporabo, ogroža naravno okolje in bioto, hkrati predstavlja breme za komunalne službe, saj ogromne količine odpadnega materiala še nismo sposobni vrniti v krog uporabe. Rešitve so spodbujanje lokalne distribucije živil s čim manj embalaže in spodbujanje uporabe depozitne embalaže v trgovinah prek programa MOL za certificiranje okolju prijaznih trgovin. Zavzeli se bomo za javno naročanje zgolj izdelkov, ki ustrezajo kriterijem krožnosti. Nasprotovali bomo gradnji sežigalnice v MOL, vse dokler se problema s plastiko ne rešuje v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki: na prvem mestu je ponovna uporaba in reciklaža, šele na zadnjem pa sežiganje in odlaganje. Na ravni MOL je treba povečati kazni za odvrženo plastično embalažo ob prometnicah, na zelenih površinah (v parkih in drugje), ob Ljubljanici in Savi. UVedli bomo strožji nadzor nad odlaganjem odlaganja gradbenih in drugih odpadkov v naravi. Uvedli bomo ločene zbiralnike za odpadni material, kot so plastenke in pločevinke, kar bo prispevalo k večji stopnji reciklabilnosti.

Samooskrba in spodbujanje rastlinske prehrane

Ljubljana kot mesto z največjim številom porabnikov kmetijskih izdelkov ne omejuje uvožene hrane in ne spodbuja lokalno pridelane hrane. V Levici bomo spodbujali samooskrbo s hrano, pri čemer morajo biti javne ustanove, kot so šole in zdravstveni domovi, za zgled. V vsaki izobraževalni ustanovi, katere ustanoviteljica je MOL, moramo zagotoviti vegetarijansko prehransko opcijo. Spodbujali bomo tudi skupnostne samooskrbne projekte. 

Zaščita trajnostnega kmetijstva in kmetijskih površin

V Ljubljani in sosednjih občinah se je uveljavila praksa razpršene gradnje in širjenja naselij na kvalitetna kmetijska zemljišča. Strogo bomo omejili širjenje nakupovalnih središč in zaščitili kmetijska zemljišča pred spremembo namembnosti. Uredili bomo nove parkovne površine tudi izven mestnega središča.

Invazivne vrste

Ljubljana postaja betonska puščava. Posledično je malo prsti med asfaltom slabo rastišče za avtohtone rastlinske vrste in magnet za tujerodne rastline, ki so k nam prišle zaradi hotenih ali nehotenih antropogenih vnosov. Ker naši ekosistemi niso prilagojeni na takšne vrste, lahko te prerastejo avtohtone vrste. Invazivne vrste prispevajo k umikanju avtohtonih vrst in k padcu biodiverzitete. MOL sam sadi vrste, ki jih na svoji spletni strani korektno opredeljuje kot invazivne. Zato v Levici zagovarjamo saditev avtohtonih vrst, saj se je le močan ekosistem zmožen ubraniti pred invazivkami. Poleg tega zagovarjamo strokovno vodena odstranjevanja že zakoreninjenih invazivnih rastlin. Zagovarjamo tudi množičo osveščanje prebivalk in prebivalcev o problematiki invazivnih vrst. 

Sklad naravovarstveno pomembnih zemljišč

Naravo v MOL ogroža opuščanje tradicionalnih kmetijskih praks, ki ga lahko opazujemo kot opuščanje in intenzifikacijo. Življenjski prostor posameznih vrst je skrčen na nekaj travnikov, ki jih prostovoljno vzdržujejo strokovna društva. Rešitev Levice je v ustanovitvi občinskega sklada naravovarstveno pomembnih zemljišč. Z sredstvi sklada bomo odkupili parcele, ki predstavljajo življenjski prostor ogroženim živalim in rastlinam. Zemljišča bomo prepustili v upravljanje skupnosti (NVO, zainteresirana javnost) in s tem omogočili obstoj pomembnemu delu narave.

MESTO ENAKIH MOŽNOSTI

Občina ima vrsto pristojnosti za zagotavljanje blaginje in enakih možnosti svojih prebivalk in prebivalcev, predvsem na področju zdravstva in zagotavljanja stanovanj, pa tudi na področju sociale. Te pristojnosti bomo uporabili, da na lokalni ravni v največji meri uresničimo to, za kar si prizadevamo tudi na ravni države. Predvsem v času draginje mora tudi mesto po najboljših močeh poskrbeti za dostopnost javnih storitev in izkoreninjanje neenakosti na vseh področjih.

Nujna je korenita reforma stanovanjske politike s ciljem zagotavljanja dostopnih stanovanj. Vsem prebivalkam in prebivalcem je treba zagotoviti pravočasno in kakovostno zdravstveno varstvo. Starejšim prebivalkam in prebivalcem je treba zagotoviti varno starost. Tudi na mlade ne smemo pozabiti. Mesto mora poskrbeti tudi za najbolj ranljive – brezdomce, invalide in socialno ogrožene. 

Obstoječi zdravstveni sistem načenjata zaslužkarstvo v lastnih vrstah in nelojalna konkurenca zasebnega zdravstva. Skrb za zdravje ljudi je ena najpomembnejših nalog politike. Zdravstveni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine, morajo zagotoviti enako obravnavo vsem prebivalkam in prebivalcem. Nesprejemljivo je, da je v Ljubljani vsak dan več prebivalk in prebivalcev brez osebnega zdravnika ter da jih javni zdravstveni domovi pošiljajo v okoliške občine oziroma k zasebnim ponudnikom. Okrepili bomo javno zdravstveno mrežo, na katero se bo lahko zanesle vse prebivalke in prebivalci ne glede na dohodke. Povečati je treba investicije v javno zdravstveno infrastrukturo prostorov in opreme ter postopno odpraviti koncesije, ki spodnašajo solidarnost v zdravstvu, so finančno neučinkovite in pospešujejo samoplačništvo. Za povečanje števila zdravnic in zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu je treba uvesti določene spodbude. 

Občina mora zagotavljati kvalitetno mrežo javnih vrtcev in šol. Financiranje zasebnih vrtcev in šol je upravičeno le v primeru, če javna mreža v danem trenutku ne more zagotoviti zadostnih kapacitet. V Levici se zavzemamo za vzpostavitev mreže javnih vrtcev in šol, ki so dostopni vsem in zagotavljajo najvišjo možno kakovost, odgovarjajo na potrebe staršev in so odprti v lokalno okolje.

Mesto je skupnost ljudi, ki v njem živimo, ne pa priljubljena destinacija za turiste in kapital. Zato mora občinska oblast v prvi vrsti skrbeti za interese prebivalk in prebivalcev, ki jih zastopa. Ponujati mora kakovostne in dostopne storitve ter skrbeti za najšibkejše družbene skupine.

SOLIDARNA LJUBLJANA

Ureditev domov za starejše 

Starejše prebivalke in prebivalci, ki so celo življenje živeli v Ljubljani in prispevali k skupnosti, se na stara leta na solidarnost skupnosti ne morejo več zanesti. Zaradi prezasedenosti javnih domov, visokih cen in nizkih pokojnin so mnoge starejše prebivalke in prebivalci prepuščeni sami sebi. Marsikdo je mesto v domu starejših našel v drugih krajih. Tisti, ki na sprejem v dom čakajo, so razvrščeni na nesprejemljivo dolge čakalne vrste. Narašča tudi število posameznic in posameznikov, ki bi potrebovali takojšen sprejem iz bolnišnice v dom. Urgentno bomo pristopili k povečanju razpoložljivih mest v javnih domovih in spodbudili alternativne programe kvalitetnega preživljanja starosti, kot so na primer bivanjske skupnosti starejših. 

Dnevni centri za aktivnosti za starejše v vsako četrtno skupnost in spodbujanje aktivne starosti

Zavzemamo se za ustanovitev centrov za aktivnosti za starejše v vsaki četrtni skupnosti. Dokler v četrtni skupnosti ni posebnega centra, se lahko aktivnosti izvajajo v prostorih MOL. MOL mora v letnih razpisih za sofinanciranje programov in projektov s področja socialnega varstva razpisati več programov za zdravo in aktivno staranje ter kvalitetnejše življenje starostnic in starostnikov. Prostore mesta bomo preoblikovali tako, da bodo primernejši za starejšo populacijo.

Več sredstev za oskrbo na domu

Tudi oskrba na domu ne dohaja potreb, ki so posledica preobremenjenih domov za starejše. Določanje cene in subvencioniranje storitve pomoči na domu je v pristojnosti občin, ki s financiranjem tega ukrepa uravnavajo njegovo dostopnost tako z vidika cene kot tudi obsega ponudbe. Storitve moramo ohraniti v javni lasti – ne smejo zapasti v komercializacijo. Službo je treba kadrovsko okrepiti in delo dostojno plačati. 

Varne sobe za uživalce prepovedanih drog

Poleg preventivnega delovanja na področju drog smo kot družba dolžni poskrbeti tudi za kurativo. Zato predlagamo uvedbo projekta “Varna soba za uživalce drog” v MOL. S tem bi se zmanjšala zdravstvena tveganja, povezana z uporabo drog, in javna uporaba drog v parkih, na otroških igriščih in na drugih neustreznih površinah ter omogočilo neposredno informiranje in morebitna vključitev v programe rehabilitacije in reintegracije uživalk in uživalcev drog. Program mora imeti zagotovljeno dolgoročno financiranje. 

Javne kuhinje

Poleg brezposelnih in prekarno zaposlenih se z revščino in celo s pomanjkanjem hrane soočajo tudi slabo plačani zaposleni, še posebej v času draginje. O tem mediji poročajo šele, ko postane problem pomanjkanja hrane alarmanten in ko so skladišča humanitarnih organizacij že prazna. Ta problem bi morali v prvi vrsti reševati na ravni države oziroma na ravni občine in šele kasneje s pomočjo dobrodelnih organizacij.  V ta namen bi zagnali projekt javnih kuhinj, ki bi jih odpirali glede na potrebe v mestu.

Mesto, dostopno vsem

V Ljubljani živijo tudi prebivalke in prebivalci z oviranostmi, ki jim javna infrastruktura ni prilagojena v dovoljšnji meri. Nujno je treba zagotoviti dostopnost do javnih ustanov s prilagoditvami, ki olajšajo bivanje v mestu vsem prebivalkam in prebivalcem. Ustavili bomo umikanje klopi ob poteh, iz sosesk ipd. Zagotovili bomo tudi večje število javnih sanitarij, ki morajo biti prilagojene tudi gibalno oviranim osebam.

VSEM DOSTOPNO JAVNO ZDRAVSTVO 

Kadrovska krepitev javne zdravstvene mreže

Nove koncesije in podaljševanje koncesij je dopustno le premostitveno, če zdravstveni domovi ne premorejo primernih kapacitet za vključevanje zdravstvenega kadra pod javni dežnik. Podeli oziroma podaljša se jih lahko le s spremljajočim izdelanim načrtom za dograditev potrebnih javnih kapacitet, njihovo vlogo pa je treba jasno časovno omejiti. Nujno je treba ustaviti trend odhajanja zdravstvenega osebja v zasebne ambulante. Pri tem je treba zagotoviti spodbude, kot so štipendiranje in kadrovska stanovanja.

Okrepljeno vlaganje v zdravstvene domove

Podobno kot bolnišnice na nacionalni ravni so tudi zdravstveni domovi na lokalni ravni podhranjeni tako prostorsko kot tudi v smislu opremljenosti. Ker je zdravje temeljna človekova potreba, morajo lokalne skupnosti kot ustanoviteljice javnih zavodov prednostno krepiti sredstva za potrebne širitve in prenove prostorov ter posodobitve opreme.

Vračanje zdravja v naročje javnega

Zaradi nedorečene ločnice med javnim in zasebnim so prostori (in oprema) javnih zdravstvenih domov vse prevečkrat predani v koncesijo zasebnikom. Krepitev zasebnega na račun javnega je treba prekiniti tudi tako, da se prostore in opremo uporablja le v javno korist.

Okrepitev ljubljanske Pro bono ambulante

V Ljubljani od leta 2002 deluje ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja oziroma t. i. Pro bono ambulanta. Ambulanta nudi pomoč osebam brez stalnega prebivališča in ostalim prebivalkam in prebivalcem brez zdravstvenega zavarovanja, vanjo pa se zatekajo tudi prebivalke in prebivalci, ki so ostali brez osebnega zdravnika. Poleg medicinske, socialne, pravne in psihološke pomoči zaposleni in prostovoljci nudijo pomoč tudi v obliki obleke, obutve in potrebščin za otroke. Pro bono ambulanto bomo finančno in kadrovsko okrepili.

Krepitev zobozdravstvenih in ginekoloških storitev

V Ljubljani lahko občutimo velik primanjkljaj na področju zobozdravstvene in ginekološke oskrbe. Število zobozdravnikov in ginekologov že dlje časa ne zadostuje potrebam. Vrste v javnem zdravstvu so predolge, za preventivni pregled čakamo več mesecev, težko je dobiti prostega zobozdravnika ali ginekologa. Tudi na teh dveh področjih je treba kadrovsko okrepiti javno zdravstveno mrežo in zagotoviti spodbude za pridobivanje novih zdravnic in zdravnikov. 

ZA KAKOVOSTNO MREŽO JAVNIH VRTCEV IN ŠOL

Brez nepotrebnega financiranja zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodov

Nobenega razloga ni, da bi občina financirala delovanje zasebnih vrtcev in osnovnih šol, če ti ne odgovarjajo na skupne družbene potrebe (npr. pomanjkanje prostih mest v vrtcih in osnovnih šolah). MOL si mora skupaj z drugimi občinami prizadevati za spremembo zakonodaje na področju sofinanciranja zasebnih vrtcev, ki lokalnim skupnostim nalaga financiranje vključevanja otrok v njih, četudi so v javnih vrtcih še prosta mesta. Pomanjkanje prostora bi lahko reševali hitreje in intenzivneje, če bi finančna sredstva, namenjena zasebnim vrtcem, vlagali v izboljšanje in širitev javne mreže vrtcev. S tem bi omogočili dostopnost vrtcev vsem otrokom, obenem pa povečali kakovost procesa predšolske vzgoje v njih (npr. s polnim financiranjem različnih nadstandardnih programov vrtca, ki zaradi plačljivosti niso dostopni vsem otrokom, vključenim v vrtec).

Za enake možnosti socialno ogroženih otrok in šolarjev

Zaradi vse večjih socialnih stisk bomo mladim družinam, nezaposlenim staršem in tistim z najnižjimi dohodki omogočili dodatno znižanje plačil vrtca. Naš končni cilj so brezplačni vrtci za vse. Veliko družin svojim otrokom ne zmore zagotoviti enakih pogojev izobraževanja. Zaradi vse dražjih šolskih potrebščin, ekskurzij, šole v naravi so otroci iz socialno ogroženih družin v neenakovrednem položaju. Za socialno najbolj ogrožene je potrebna pomoč in zagotovitev enakih možnosti vzgoje in izobraževanja ter udeleževanja vseh dejavnosti, ki jih ponujajo vzgojno-izobraževalne ustanove.

Dovolj prostora za kakovostno bivanje, učenje in igranje

Čeprav je po obstoječih standardih in normativih v posameznem vrtčevskem oddelku prvega starostnega obdobja lahko največ 12 otrok, v oddelkih drugega starostnega obdobja pa 22 otrok, fleksibilnost normativa lokalnim skupnostim omogoča, da največje dovoljeno število otrok v oddelku vrtca presežejo za največ dva otroka. Država in občine tako rešujejo problem pomanjkanja prostih mest v vrtcih, čeprav izsledki raziskav opozarjajo, da z vsakim dodatnim otrokom v oddelku (ob nizkem številu strokovnih delavk in delavcev v njem) kakovost vzgojnega procesa v vrtcu pada. Ob tem se uveljavljanje normativa, po katerem bi moralo biti v vrtcu štiri oz. vsaj tri kvadratne metre igralne površine na otroka, na ravni države in občin, vključno z MOL, nenehno odlaga s prehodnimi akti. Prizadevali si bomo za dosledno upoštevanje normativov v zvezi z igralno površino in tako otrokom zagotovili čim boljše razmere za vzgojno-izobraževalni proces.

Več programov predšolske vzgoje, ki potekajo v pozno popoldanskem in večernem času ter izmenično dopoldne in popoldne 

Delovni čas in delovne razmere se spreminjajo na slabše in starši delajo vedno dlje. V Levici bomo nadaljevali s svojimi prizadevanji za skrajšanje delovnega časa in strogo upoštevanje pravil glede delovnega časa, počitka in dopustov. Nemudoma pa moramo prebivalkam in prebivalcem Ljubljane omogočiti, da bodo njihovi otroci v času, ko so sami zaposleni, deležni kakovostne predšolske vzgoje. Zato je v različnih enotah vrtcev treba uvesti programe predšolske vzgoje, v katere se bodo lahko vključevali otroci staršev, ki delajo popoldne in zvečer, ter otroci staršev, ki delajo v izmenah. S tem bi se izognili obstoječim čakalnim vrstam in zagotovili kakovostno predšolsko vzgojo vsem otrokom ne glede na to, kako je strukturiran delovni urnik njihovih staršev. 

Dostopni vrtci tudi za družine, ki se na delo vozijo v Ljubljano

Preoblikovali bomo kriterije za vključitev v vrtec v Ljubljani. Zagotovili bomo dovolj prostora tudi za otroke staršev, ki nimajo stalnega prebivališča v Ljubljani, a so tu zaposleni, oziroma jim omogočili, da se vključijo v vrtec na način, ki je optimalen za njihove starše glede na oddaljenost od delovnega mesta. 

Večja odprtost vrtcev in osnovnih šol v lokalno okolje

Vrtcem in osnovnim šolam moramo omogočiti, da se bolj odprejo v lokalno okolje. Po končanem  vzgojnem oziroma vzgojno-izobraževalnem procesu bi morali zagotoviti več možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa tako otrok in mladostnikov kot tudi odraslih. Spodbujali bomo financiranje kakovostnih in dostopnih programov, ki bodo potekali v vrtcih in šolah. Zunanje igralne površine in igrišča ob vrtcih ter šolah so javna last, ki mora biti po zaključku rednega programa dostopna otrokom in mladim iz okolice, obenem pa mora biti poskrbljeno za varovanje teh objektov.

Spodbujanje sodelovanja med mestnimi javnimi zavodi

Spodbuditi je treba sodelovanje med javnimi ustanovami – otrokom in mladostnikom oziroma vrtcem in šolam je treba omogočiti brezplačno obiskovanje vseh prireditev v javnih kulturnih ustanovah.

Programi, ki zadevajo preprečevanje nasilja in  zlorab v vrtcih in osnovnih šolah

MOL namenja sorazmerno veliko sredstev za preventivne programe. Treba je izvesti strokovno zunanjo evalvacijo preventivnih programov, ki se izvajajo v vrtcih in osnovnih šolah, ter jih po potrebi izboljšati oziroma uvesti nove programe. Predvsem je treba zagotoviti izvajanje preventivnih programov, ki bodo otroke in mladostnike opremljali z znanjem, ki jim bo omogočalo prepoznati različne oblike nasilja in zlorab ter jim ponudilo usmeritve, kje poiskati pomoč oziroma oporo, kadar se z njimi posredno ali neposredno srečajo. Nujno je tudi dodatno izobraževanje strokovnih in drugih delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, da bodo znali prepoznati različne oblike nasilja in zlorab ter se ob srečanju z njimi strokovno odzvati. Šolske svetovalne službe je za ta namen treba strokovno, kadrovsko in finančno okrepiti.

MESTO BREZ OGRAJ S KULTURO ZA VSE

V Levici verjamemo, da kot delavska skupnost vsaka učinkovita kulturna skupnost nosi družbeno-politični naboj, saj je njena primarna naloga ne le lasten, temveč progresivni razvoj celotne družbe. 

Osnovno poslanstvo oblasti v MOL, ki naj bi skrbela za kvalitetni razvoj kulturnodelavske skupnosti in posledično razvoj progresivne enakopravne skupnosti se je skozi liberalne politike na škodo vseh prelevilo v izkoriščevalca kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev in ograjevalca presežkov dela kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev v užitek le elitam in turistom.

Oblast MOL se je v zadnjih mandatih močno oddaljila od osnovnih principov, po katerih se gradijo zdrave in uspešne skupnosti. Področje kulture ni izjema. Institucionalni projekti pogosto skrbijo za nadaljnjo centralizacijo moči in kapitala oblasti ter poglabljajo prekarnost ustvarjalk in ustvarjalcev programov.

Kulturne dobrine morajo biti pomemben del življenja vseh prebivalk in prebivalcev, zato je za enakomeren razvoj mesta nujno spodbujati kulturne in umetnostne dejavnosti tudi izven mestnega jedra. Do storitev morajo imeti enak dostop vsi, tudi gibalno in senzorno ovirane obiskovalke in obiskovalci ter socialno depriviligirani. 

Kulturno življenje mesta ni vezano zgolj na institucionalno kulturo. V Ljubljani je sedež mnogih nevladnih organizacij, ki bogatijo kulturno in umetnostno ponudbo, za svoje delovanje pa potrebujejo tako finančno kot infrastrukturno podporo. Razvoj in obstanek alternative kulture, ki ni in ne more biti vpeta v klasične mehanizme delovanja, je za urbana središča, kot je Ljubljana, izjemnega pomena. Zato mora mestna oblast znati prisluhniti tudi drugačnemu načinu delovanja in ga spodbujati, saj v takšnih oblikah samoorganizacije vzniknejo vsebine, ki se drugje ne bi imele možnosti razviti.

Krepili bomo povezovanje institucionalne, alternativne, ljubiteljske kulture in kulturne dediščine, saj se zavedamo, da je le celostno razumevanje kulture in močna vez med njenimi ustvarjalkami in ustvarjalci ključ do zdravega razvoja mestne kulturne skupnosti. Poleg tega je za Levico področje kulture odličen prevajalec skupnostnih projektov na področju sociale in okolja in nosilec povezovanja z drugimi področji delovanja MOL. 

Ljubljana je kot glavno mesto ključen deležnik v državni kulturni sferi. Zato ne bomo le vzdrževali sodelovanja med državnimi in mestnimi institucijami, temveč bomo spodbujali nove povezovalne in medpodročne projekte ter snovanje novih progresivnih pobud. 

V ta namen bomo predlagali osnovanje novega avtonomnega demokratičnega organa znotraj MOL, ki bo skrbel za snovanje kulturnih politik na podlagi vključevanja civilne družbe in identifikacije skupnostnih projektov od spodaj navzgor. Kot dodatni vzvod delitve moči bomo predlagali vzpostavitev kulturnega dodatka k participativnemu proračunu.

Decentralizacija

Kvaliteta kulturnega življenja v prestolnici ne more biti odvisna le od centralnih institucij. Visoka raven kulturnega življenja ima pozitivne učinke na bivanje prebivalk in prebivalcev četrtnih skupnosti. Zato potrebujemo v Ljubljani neodvisne kulturne institucije, ki gradijo sveže in močne programe. Primer dobre prakse sta četrtni skupnosti Šiška in Moste. Po vzoru šišenske kombinacije Kina Šiška in manjših nevladnih kulturnih institucij v bivši občinski zgradbi ter Vodnikove domačije ter okolice Centra kulture Španski borci v Mostah bomo razširili kulturno življenje za Bežigradom, kjer vidimo potencial v rehabilitaciji Bežigrajskih galerij 1 in 2 v povezavi s Kinom Bežigrad ter soustvarjanjem programa po prenovi Plečnikovega stadiona. Potencial za kulturno življenje ima tudi bivša tobačna tovarna na Viču. Zavzeli se bomo za odkup in ponovno aktivacijo stavbe bivšega KUD France Prešeren v Trnovem.

Glavno mesto tudi na področju kulture

Spodbudili bomo dokončanje vsaj dveh projektov nacionalnega pomena: Narodne in univerzitetne knjižnice II in SNG Drama. Zavedamo se, da gre pri teh projektih za tematiko, ki presega lokalno raven, vendar mora tudi mesto aktivno pristopiti njunemu uresničenju. 

Ohranitev Plečnikovega stadiona, ki služi potrebam prebivalcev

Plečnikov stadion je kulturna dediščina, ki smo jo dolžni varovati. Načrtovana gradnja bi ga spremenila do neprepoznavnosti in je v popolnem nasprotju z Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika za kulturne spomenike državnega pomena / UNESCO. Po sedanjem načrtu zasebnega lastnika bi bil ohranjen zelo majhen del originala, predviden pa je tudi grob poseg v zeleno okolje, med drugim tudi posek najmanj stotih zdravih odraslih dreves, vključno z visokimi topoli, ki jih je prav Plečnik projektiral na južni strani stadiona. Obnova Plečnikovega stadiona je nujna, ohraniti je treba kulturno dediščino, da bo služila interesom okoliških prebivalk in prebivalcev in ne interesom zasebnega lastnika. Zavzemamo se za umik zasebnega lastnika iz lastništva kulturne dediščine in njeno zapolnitev z dostopnimi javnimi vsebinami. Prav tako nasprotujemo načrtovanim novim blokom ob stadionu, ki niso primerno prostorsko umeščeni, obenem pa ne rešujejo problema pomanjkanja dostopnih stanovanj v Ljubljani.

Center Rog

Na veliko izgubo mestne skupnosti je trenutna oblast MOL izselila uporabnike Avtonomne tovarne Rog. S tem dejanjem je negativno ožigosala prenovo tovarne in nadaljnji razvoj programa v njej do mere, da večina nekdanjih uporabnic in uporabnikov poslopja kliče k bojkotu “novega” Centra Rog. Levica se bo zavzela za ponovno vzpostavitev odnosov z organizacijami in neinstitucionalno kulturo, ki so vzniknile v Avtonomni tovarni Rog, ter jih kot enakopravne partnerje vključila v nadaljnji razvoj Centra Rog in drugih potencialnih prostorov za neinstitucionalno in alternativno kulturo.

Neinstitucionalna in alternativna kultura

Kot vsako sodobno urbano središče tudi Ljubljana nujno potrebuje prostore, v katerih lahko vznikne neodvisno demokratično odločanje skupnosti in samoorganizacija, prostore, v katerih se rojevajo vsebine, ki se drugje ne bi imele možnosti razviti. Avtonomne cone so organski pojav urbanega življenja in vir svobodnega umetniškega izraza in misli. Zato je nujno, da ima v mestu prostor tudi neinstitucionalna urbana in alternativna kultura. Ta ima sicer drugačne mehanizme delovanja, a ji mora biti ne glede na to omogočen dostop do sredstev. Levica bo vzpostavila pogoje, ki bodo omogočili nemoten razvoj teh kultur, začenši z ohranjanjem AKC Metelkova in potencialnimi novimi pobudami za nove avtonomne kulturne centre in skvote. 

Zavzemanje proti gentrifikaciji

V Ljubljani poteka neusmiljena gentrifikacija. Novi gradbeni projekti spreminjajo mestno jedro in obstoječe dejavnosti, ki potekajo v avtonomnih kulturnih conah postajajo moteče za nove prebivalce, ki prihajajo v mesto. Mesto mora zaščititi obstoječe dejavnosti, ki so mestu prinesle bogato raznolikost kulturnih izrazov, in najti način za novo sobivanje prebivalcev ob tej dejavnostih. 

Delovni prostori za ustvarjalke in ustvarjalce

Delo ustvarjalk in ustvarjalcev je razpršeno, zato so praviloma odvisni od nerednih dohodkov. Med samozaposlenimi v kulturi, med katere spada večina najbolj ranljivih ustvarjalk in ustvarjalcev, jih kar tretjina živi pod pragom revščine. Za svoje delo potrebujejo ustrezne delovne pogoje, med katere spadajo tudi delavnice. Za ustvarjalke in ustvarjalce predstavlja veliko težavo že plačilo stroškov, kaj šele najem prostorov po vedno višjih tržnih cenah v Ljubljani. Mesto mora zagotoviti več tovrstnih prostorov, ki jih mora tudi ustrezno sofinancirati, zlasti za ustvarjalke in ustvarjalce na začetku karierne poti. Pri Levici se zavedamo, da je pri javnem programu participativnost delavnic ustvarjalk in ustvarjalcev pomembna tako za njih same v smislu prepoznavnosti njihovega dela kot za uporabnice in uporabnike kulturnih vsebin, da se seznanijo z razmišljanjem in delom ustvarjalk in ustvarjalcev. Zato bomo podprli programe odprtih ateljejev in drugih delavnic ustvarjalk in ustvarjalcev, ki najemajo prostore MOL, zavzeli pa se bomo tudi za pomoč v smislu kritja vsaj deleža stroškov vzdrževanja, npr. kritja stroškov upravitelja in kritja stroškov priključkov energentov.

Dostopnost in demokratizacija

Kulturno življenje oziroma kulturno udejstvovanje je segment našega življenja, ki gradi dostojanstvo, zato ne pozabljamo na tiste, ki jim je kulturno udejstvovanje manj dostopno, ter na tiste, ki se še ne zavedajo pomembnosti kulturnega udejstvovanja. Takoj bomo odstranili fizične ograje, ki ograjujejo kulturne dogodke v mestnem centru od prebivalk in prebivalcev ter obiskovalk in obiskovalcev. Omogočili bomo kulturno udejstvovanje vseh prebivalk in prebivalcev z dodatnimi programi za skupine s posebnimi potrebami, ranljive skupine, mednarodne goste ter z izobraževalnimi in participativnimi programi za najmlajše in tiste, ki še ne vedo, kako do kulturnih programov pristopiti. Zavedamo se tudi pomembnosti sodelovanja MOL z ZKDS ter nevladnimi institucijami in aktivistkami in aktivisti.

Obveščanje

Vzpostavili bomo mesečno brošuro MOL v tiskani in digitalni obliki, ki bo povezovala kulturne institucije po panogah in obveščala prebivalke in prebivalce o njihovem programu. 

Spomeniki, javne skulpture in ohranjanje kulturne dediščine

Mnenja komisije za postavljanje javnih spomenikov in obeležij v MOL morajo biti zavezujoča. Postavitve javnih skulptur v mestu morajo upoštevati standarde urejanja prostora. Poleg tega morata biti oskrbovanje in obnova obstoječih spomenikov izvajana v skladu s predpisi in pod nadzorom pristojne stroke. Zaustavili bomopreuranjene poteze trenutne oblasti MOL v zvezi s skrbjo za Plečnikovo dediščino. Po velikem uspehu uvrstitve Plečnikove dediščine na seznam UNESCO se je namreč nad poletnim gledališčem Križanke že zgradila neprimerna stalna streha.

Skrb za arhitekturno dediščino 20. stoletja

Kljub navideznemu reševanju in odmevnosti je v Ljubljani še vedno najbolj na udaru arhitekturna dediščina 20. stoletja, še posebej industrijska arhitekturna dediščina in obsežna stanovanjska dediščina iz obdobja socializma. Pomembno je, da se varuje tako posamezne stavbe kot obdajajoče ambiente, hkrati pa je treba od varovanja zgolj materije in podobe (s finančno izredno obremenjujočimi posegii) preiti k rednemu preventivnemu vzdrževanju v okviru jasnih skupnih izhodišč in koherentnih strokovnih navodil. V ta namen bi bilo smiselno zasnovati strukturne sklade, iz katerih se lahko redno črpajo sredstva za preventivne preglede in za redna vzdrževalna dela, kot predvideva tudi nacionalni program za kulturo.

Ohranjanje spomina na uporno zgodovino

Spomin na pionirke in pionirje ter aktiviste in aktivistke z različnih področij in obdobij je nujno ohranjati tudi na področju javnega prostora. Tako pri poimenovanju ulic, cest in trgov kot tudi pri postavljanju spomenikov moramo upoštevati podreprezentiranost žensk, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevale k napredku. Ljubljana kot “mesto heroj” ima čudovit primer horizontalnega spomenika Pot spominov in tovarištva, ki objema mesto in živi z njenimi prebivalkami in prebivalci. Prizadevali si bomo za vzdrževanje Poti spominov in tovarištva ter ohranjanje vrednot, ki jih predstavlja, v javnem prostoru. 

ŠPORT ZA VSE

Dostopnejše cene športnih storitev in rekreacije

Prizadevali si bomo za znižanje cen vstopnic na mestnih kopališčih in v drugih športnih objektih, za nižje oziroma simbolične cene vstopnic za socialno ogrožene družine (družinske vstopnice) in brezplačne posamezne vstopnice za otroke, katerih starši prejemajo denarno socialno pomoč.

Pravična delitev sredstev in enakopravna obravnava društev

Zavzemali se bomo za pravičnejšo delitev sredstev, namenjenih športnim organizacijam, društvom, klubom itd. Odločno bomo podpirali lokalne organizacije, ki so gonilo razvoja na športnem področju. Borili se bomo za to, da več sredstev dobijo tudi organizacije, ki v tekmovalnem smislu ne posegajo po najvišjih lovorikah, skrbijo pa za mlade, ki bi svoj prosti čas sicer preživljali na ulici.

Športne površine v naravi

Nadaljevali bomo razvoj rekreacijskih površin v naravi tako z izgradnjo dodatnih trim stez in zunanjih telovadnih orodij, plezalnih sten, balinišč in druge infrastrukture kot tudi z urejanjem poti v širši okolici Ljubljane. Zavzemali se bomo za obnovo dotrajanih športnih površin in infrastrukture ter za sofinanciranje in pomoč MOL športnim organizacijam in društvom pri njihovih infrastrukturnih projektih.

Spodbujanje razvoja amaterskega športa in rekreacije

Za zvišanje kakovosti življenja moramo poskrbeti za splošno dostopno rekreacijo v vseh letnih časih. Zato bomo spodbujali skupine ter posameznice in posameznike, ki bodo skrbeli za organizacijo rekreacije in amaterskega športa. Tako organizirana rekreacija bo dostopna vsem družbenim skupinam in bo zavezana aktivnemu vključevanju vseh v duhu strpne in solidarne družbe.

Brezplačni programi za gibalno ovirane in druge ranljive skupine

Vsaka oseba mora imeti možnost zdravega življenja in druženja. Hendikepiranost pomeni tudi določeno stopnjo socialne izključenosti, pogosto tudi materialne težave. Zato bi po vzoru skupinskih telovadb v Tivoliju organizirali brezplačne programe telovadbe za ranljive skupine, kot so gibalno ovirane osebe, na primer sedečo telovadbo.