V Levici nimamo namena sodelovati z izpostavo ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, saj gre za organizacijo, ki je soodgovorna za nekatere najbolj zaskrbljujoče trende v ZDA in po svetu. Zbornica aktivno lobira proti prepotrebnim okoljskim ukrepom, prispevala je k uničenju sindikalnega gibanja v ZDA in je ena glavnih zagovornic krčenja delavskih pravic. AmCham se zavzema za razgradnjo socialne države in za povečevanje vloge zasebnega kapitala v demokratičnih procesih, kot so volitve in postopki sprejemanja zakonodaje. S propagandnimi in lobističnimi sredstvi ter preko financiranja političnih kampanj ima ameriška gospodarska zbornica osrednjo vlogo pri destabiliziranju ameriške demokracije. Preko svojih mednarodnih izpostav pa zbornica širi in poglablja integracijo držav v neformalni imperij pod vodstvom ZDA, katerega primarni namen je zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoteno globalno akumulacijo kapitala, na škodo delavcev, potrošnikov in okolja.
Izpostava AmCham v Bruslju je najmočnejša lobistična organizacija v Evropi, kjer lobira za interese vsaj 155 ameriških podjetji, ki so prisotna v Evropi. Pri tem so interesi teh podjetji predvsem nižji stroški dela, šibkejše regulacije na področju okolja, varnosti in zdravja pri delu ter odpiranje novih trgov za njihove produkte in storitve. V domačem kontekstu je ameriška gospodarska zbornica prva, ki podpira procese privatizacije in razgradnje ter komercializacije javnih storitev.
AmCham Slovenija zato ne moremo razumeti kot »poslovne skupnosti priložnosti in optimizma«, ampak kot lobistično organizacijo za interese, ki so po mnenju Levice nasprotni interesom prebivalcev Slovenije. Iz vabila k pogovoru razbiramo očitek nedemokratičnosti Levice. Odgovarjamo, da nimamo potrebe razpravljati o ukrepih, ki so škodljivi za delovanje in razvoj slovenske družbe.
Ameriška gospodarska zbornica ni apolitična organizacija
AmCham je v pismu Levici zatrdil, da deluje apolitično. Ta trditev enostavno ne drži. Ameriška gospodarska zbornica poskuša preko svoje izpostave v Sloveniji vplivati na akterje, ki odločajo o razvoju slovenske družbe. Različna srečanja, prireditve, medijske objave, neposredno lobiranje in konec koncev tudi javna pisma so aktivnosti, katerih cilj je poseči v javno razpravo ter vplivati na sprejem zakonodaje. Upoštevanje nasvetov AmCham bi pomenilo večjo fleksibilnost in prekarnost dela, komercializacijo javnih storitev, privatizacijo javnega premoženja, deregulacijo in nižje davke za najpremožnejše. Vse to, skupaj z dotičnim vabilom, predstavlja neposreden pritisk na demokratično izvoljene predstavnike ljudstva, da naj pod pretvezo splošnega razvoja družbe delujejo v interesu tujega kapitala.
Primer tega je denimo raziskovalni projekta Ekonomske fakultete UL leta 2015, ki ga je skupaj z ameriškimi farmacevtskimi družbami in slovenskimi zasebnimi zavarovalnicami financiral AmCham. Medtem ko se je politika ravno pripravljala na nikoli izvršeno zdravstveno reformo, ki je predvidevala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je šel predlog EF v nasprotno smer. Predlagal je širitev zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, preoblikovanje javnih zavodov v gospodarske družbe, vstop zasebnih zavarovalnic v lastništva zdravstvenih organizacij in prodajo “neučinkovitih” zdravstvenih zavodov. EF je predlagala reformo, ki bi šla v smeri oblikovanja dveh košaric zdravstvenih pravic. Košarice A, ki bi se financirala z javnimi sredstvi, in košarice B, ki bi se financirala z zasebnimi. Študija, ki jo je financiral AmCham, je predlagala drastično privatizacijo enega glavnih stebrov socialne države.
Zavezanost apetitom kapitala se kaže tudi v neposredni podpori stranki NSi pred zadnjimi volitvami v Državni zbor, ko je AmCham podprl programska in politična prizadevanja stranke NSi, katerih program je bil na poslovnem zajtrku AmCham razglašen za najboljšega. Podpora programu stranke NSi s strani AmCham je bila pričakovana, saj bi privatizacija zdravstva, ki jo ta stranka zagovarja, omogočila še večje zaslužke zasebnim zavarovalnicam na račun siromašenja zdravstvenega sistema in naraščanja stroškov za prebivalce Slovenije. Jasno je, da si tudi ameriške zasebne zavarovalnice lahko obetajo kos te pogače.
AmCham si poleg privatizacije javnih servisov prizadeva in poziva k čim hitrejši razprodaji javnega premoženja. AmCham je na primer glasno zagovarjal in pozival k privatizaciji Telekoma Slovenije, Aerodroma Ljubljana in Nove kreditne banke Maribor. S poceni prodajo javnega premoženja si lahko tuji centri moči, ki jih zastopa AmCham, obetajo hitre zaslužke, s prevzemom strateških podjetij pa širjenje svojega vpliva in zmožnost krojiti usodo Slovenije. AmCham je bil med drugim tudi izraziti podpornik prostotrgovinskega sporazuma TTIP, ki bi v interesu multinacionalk zmanjšal varnost prehrane, znižal standarde varovanja okolja, spodkopal varovanje delavskih pravic, kmetijstvo prepustil prevladi velikih korporacij, zagotovil še manj nadzora nad delovanjem finančnih institucij, korporacijam pa omogočil, da države tožijo pred arbitražnimi sodišči, če te sprejmejo ukrepe, ki bi lahko negativno vplivali na prihodnje dobičke.
Procesi in zahteve po vse večji amerikanizaciji naše družbe so v navzkrižju z načeli demokracije. Za AmCham je država v prvi vrsti servis za kapital – ustvarjala naj bi pogoje za kovanje dobičkov in nemoteno delovanje globalnih korporacij.
Ameriška gospodarska zbornica deluje v nasprotju z javnim interesom
Čeprav se ameriška gospodarska zbornica in njene mednarodne izpostave večkrat napak predstavljajo kot združenja manjših in srednjih podjetji, ki jih skrbi za lokalno skupnost in okolje, je resnica povsem drugačna. Ameriška gospodarska zbornica je bila ustanovljena kot lobistična organizacija za potrebe velikih podjetji in kot odgovor na vse večje zahteve po delavskih in potrošniških pravicah ter okoljskih zahtevah v ZDA. Sčasoma je zbornica postala organizacija, ki ščiti in spodbuja najhujše ekscese ameriške industrije. V tej vlogi AmCham tudi znotraj poslovnega sveta ni legitimni predstavnik svojih domnevnih članov. Čeprav trdi, da zastopa kar 3 milijone podjetji v ZDA, je po razpoložlivih podatkih samo 200 tisoč takšnih, ki so dejansko povezani z zbornico. Od tega le manjše število multinacionalnih korporacij prispeva levji delež denarja, ki omogoča in tudi usmerja njeno delovanje.
Ameriška gospodarska zbornica deluje v nasprotju z javnim interesom na različnih področjih.
- Po podatkih ameriške nevladne organizacije 350.org je ameriška gospodarska zbornica v letu 2010 za lobiranje namenila kar 132 milijonov ameriških dolarjev. 32 milijonov je zbornica porabila za financiranje vmesnih volitev v Kongres leta 2010. 94% tega zneska je namenila kandidatom, ki se izrekajo za podnebne skeptike.
- Neprofitna organizacija za varstvo pravic potrošnikov Public Citizen, ki v ZDA deluje že od leta 1971 in združuje več kot 400 tisoč članov, je v poročilu iz leta 2016 razkrila, da večji del vseh finančnih sredstev namenjenih za delovanje zbornice prihaja s strani maloštevilnih velikih podjetji in korporacij.
- Zbornica je daleč največja lobistična skupina v ZDA, ki je v zadnjih dveh desetletjih porabila skoraj 1,4 milijarde dolarjev za lobiranje pri zvezni vladi, kar je več kot trikrat več od naslednje največje lobistične skupine. Lobistična dejavnost AmCham pomeni, da lahko različna podjetja preko nje anonimno lobirajo proti neljubim politikom in ukrepom, brez da bi se morala soočati z javnim nasprotovanjem in ogorčenjem. To podjetjem omogoča, da aktivno podpirajo politike in trende, proti katerim se sicer javno izrekajo.
- Zbornica prek svoje podružnice, Inštituta za pravno reformo (ILR), spodbuja omejevanje pravic potrošnikov in delavcev, ki bi odškodnino za krivo ravnanje podjetji iskali po sodni poti.
- Zbornica je eden vodilnih nasprotnikov zakonov in predpisov, ki varujejo okolje. Neprestano se bori proti prizadevanjem proti podnebnim spremembam in se močno zavzema za povečano proizvodnjo fosilnih goriv, tako v zveznih državah kot v priobalnih vodah. Zbornica blokira in nasprotuje sprejemanju ukrepov za varovanje naravnega okolja.
- Zbornica aktivno deluje za zaščito interesov finančne industrije, zlasti velikih investicijskih bank in zavarovalnic. Prizadeva si za odlašanje, oslabitev in uničenje stabilizacijskih zaščitnih ukrepov, namenjenih zaščiti potrošnikov in malih podjetij (ter širšega gospodarstva) pred izčrpavajočimi učinki naslednje krize.
- Od začetka razprave o sprejetju Zakona o dostopni oskrbi (“Obamacare“) si je ameriška gospodarska zbornica prizadevala, da bi spodkopala prizadevanja za povečanje dostopa do boljšega zdravstvenega varstva za mnoge Američane. V ta namen je porabila več kot 100 milijonov dolarjev. Nasprotovala je pogajanjem z velikimi farmacevtskimi podjetji s ciljem zniževanja cen zdravil v ZDA, dosledno pa je sodelovala z velikimi farmacevtskimi podjetji in zdravstvenimi zavarovalnicami v kampanji proti razširjenemu zdravstvenemu pokritju in večji dostopnosti zdravstvenih storitev. V luči predsednikovanja Donalda Trumpa si zbornica prizadeva za razveljavitev Zakona o dostopni oskrbi ter za ogromne davčne olajšave za megakorporacije namesto zdravstvenega zavarovanja za desetine milijonov Američanov.
- Zbornica postavlja korporativne profite in prejemke direktorjev pred blaginjo in varnost delavcev. Lobirala je pri številnih zakonih, povezanih s položajem in pravicami delavcev v ZDA. Zbornica se v tem kontekstu bori predvsem proti dvigu plač in ukrepom, ki varujejo zdravje in varnost na delovnem mestu.
- Poleg naštetega omenimo še to, da je bila zbornica ves čas na napačni strani zgodovine. Zbornica se je borila proti vstopu ZDA v 2. svetovno vojno. Podprla in spodbujala je protisocialistično gonjo (The Red Scare) senatorja Josepha McCarthyija, lobirala je proti glavnim pridobitvam Zakona o državljanskih pravicah iz leta 1960 (Civil Rights Act), lobirala je proti zakonu o invalidih iz leta 1990 (Americans with Disabilities Act), poskušala je izpodbijati zakon o čistem zraku iz leta 1963 (Clean Air Act), ki je namenjen nadzoru onesnaževanja zraka na nacionalni ravni in velja za enega prvih in najbolj sodobnih okoljskih zakonov Združenih držav in enega najobsežnejših zakonov o kakovosti zraka na svetu.
AmCham ne more nastopati v vlogi socialnega partnerja
V Levici se ne čutimo moralno obvezane ali politično dolžne sodelovati z AmCham Slovenija. Po veljavni zakonodaji AmCham ni reprezentativna organizacija in zato ne more neposredno sodelovati v socialnem dialogu.
Nasprotno, kot svojo moralno obvezo in politično dolžnost vidimo prizadevanje za blaginjo in dobrobit prebivalcev Slovenije. Izpostava tuje lobistične organizacije, ki goji radikalno nasprotujočo vizijo razvoja slovenske družbe, zato nikakor ni na vrhu naših prioritet.
