Javnost je pred časom bila upravičeno zgrožena nad prejemki poslovodstva DUTB in nad tem, da ministrstvo za finance in vlada nista bila sposobna ukrepati. Škoda je nastala tako za mednarodni ugled Slovenije, a še bolj je to dogajanje osramotilo vlado, ki se tako rada hvali s tem, kako se bori proti omrežjem in lovkam, hkrati pa je spregledala omrežje, ki je delovalo v javni instituciji, nad katero je bdela ravno njena roka.
Ampak to seveda ni glavni problem slabe banke. Glavna problema slabe banke in Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) sta dva: DUTB ni odpravila kreditnega krča, zaradi česa krediti podjetjem padajo od sredine 2010 in so na ravni iz leta 2005, in ni preprečila potrebe po dokapitalizaciji bank, ampak jo je nasprotno, še povečala. Posledica slabega upravljanja DUTB je dvojno oškodovanje državnega premoženja: naš javni dolg se je zaradi preobsežne dokapitalizacije povečal bolj, kot bi bilo treba, izkupiček DUTB pa je manjši, kot bi moral biti glede na vrednost njenega premoženja.
Da bi rešila težave z zakonom in delovanjem DUTB, je vlada predlagala novelo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB-A). V Združeni levici smo sicer ocenili, da je obstoječ zakon tehnično preslab, da bi ga bilo možno na ta način popraviti, a smo vseeno podali amandmaje za najbolj pereče probleme, ki se pojavljajo v zakonu.
Prvič, predlagamo, da se občinam in javnim stanovanjskim skladom podeli predkupna pravica na stanovanjskih nepremičninah v lasti DUTB. S tem mora DUTB omogočiti predkupno pravico ne samo stanovanjskim skladom, ampak tudi občinam, in sicer po teritorialnem ključu. Občina, v kateri se nahaja neko stanovanje, ima predkupno pravico do tega stanovanja. V Sloveniji obstaja potreba po dodatnih 6.000 – 8.000 stanovanjih, hkrati pa na DUTB prazna stanovanja nenaseljena propadajo.
Drugič, predlagamo, da se naloge slabe banke redifinirajo, tako da ta ne bo več služila razprodaji podjetji, ampak predvsem njihovem reševanju in upravljanju. V ta namen smo vložili tri amandmaje, s katerimi se SDH-ju daje predkupna pravica, ki pa se razširi s strateških in pomembnih naložb tudi na portfeljske. V ta namen predlagamo drugačno določitev deleža premoženja, ki ga mora DUTB prodati vsako leto. Ker prehitra prodaja pomeni razprodajo, in to ne more in ne sme biti sprejemljiva rešitev za vlado, v ZL predlagamo, da se višine teh sredstev ne določi fiksno, ampak se doda določba, da mora DUTB prodati toliko premoženja, da lahko servisira svoje letne obveznosti po tem zakonu. Kot dopolnilo pa predlagamo še strožjo varovalko, ki preprečuje, da bi dolžniki preko slamnatih podjetij ali povezanih oseb odkupovali lastne terjatve pod ceno in s tem oškodovali državno premoženje.
Tretjič, v ZL predlagamo omejitev poslovodstva DUTB in določitev jasnih kriterijev nadzor MF nad delom DUTB. Trenutno lahko razrešitev člana upravnega odbora predlagata samo resorna ministra. V praksi se je pokazalo, da reagirata bistveno prepozno in premalo odločno. Zato po našem predlogu tudi DZ lahko predlaga razrešitev. poleg tega predlagamo, da se t.i. Lahovnikov zakon uporabi za transparentno in sprejemljivo določanje maksimuma plač v DUTB.
