SPOROČILO ZA JAVNOST
Argument za liberalizacijo nekega trga je po navadi ta, da se bodo znižale cene. Ko gre za deregulacijo cen goriva in kurilnega olja, pa celo njeni zagovorniki priznavajo, da bi povzročila podražitev goriva, posebno v bližini večjih mest in prometno obremenjenih cest.
V Sloveniji bi imela od tega ukrepa korist izključno monopolista Petrol in OMV ter zasebni lastniki Petrola, ki lobirajo za njegovo privatizacijo. Čeprav je bil Petrol uvrščen med pomembna podjetja, za katera velja klavzula o razpršenem lastništvu, je privatizacija še vedno na dnevnem redu. V strategiji upravljanja je jasno opisan scenarij za zmanjšanje državnega deleža. Recept je podoben kot pri luki Koper, za katero lobirajo krogi okrog ministra Gašperšiča. Drugače si ni mogoče pojasniti njegovega vztrajnega sabotiranja izgradnje 2. tira. Petrol je po prihodkih največja Slovenska firma, ki jo lahko prevzame samo kakšna multinacionalna naftna družba ali večje finančne institucije. V tem primeru lahko pričakujemo, da bo novi lastnik izkoristil oligopoli položaj, povečal outsourcing in zmanjšal sodelovanje z lokalnimi investitorji.
Deleži neznanih tujih kupcev, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi, v Petrolu se povečuje. Državni delež tako znaša le 28 %, skupaj z državnimi podjetjih pa ne dosega niti 40%. NLB bo svoj delež verjetno morala prodati zaradi pogojev iz odločbe o odobritvi državne pomoči. zadnja varovalka pred tem scenarijem je zakon o izvrševanju proračuna, ki prepoveduje, da bi privatni vlagatelji pridobili kontrolni delež. Vendar o tem odloča vsakokratna vlada. Odločitev bo sprejeta mimo oči javnosti in zaposlenih. Glede na to, da sta ministra Mramor in Gašperšič privatizaciji na splošno zelo naklonjena, ni jasno, ali bi vlada varovalko izkoristila. Zato moramo doseči vsaj to, da bo v novem zakonu o izvrševanju proračuna dobil državni zbor. To bomo v Združeni levici tudi predlagali.
