Novela zakona o varstvu okolja prenaša določene direktive EU in popravlja nekatere prejšnje nepravilne prenose. Pod krinko vsega tega pa prinaša tudi določbe, ki bodo radikalno zmanjšale standarde varovanja okolja pri nas.
Na neprimernost novele smo v ZL opozarjali vse od začetka obravnave v Državnem zboru. Zato bomo danes ponovno glasovali proti noveli zakona, ki varstvo okolja spreminja v varstvo umazane industrije in postavlja profit pred ljudi.
Pri varstvu interesov umazane industrije in profita sodeluje tudi Ministrstvo za okolje. Slednje je prejšnji teden objavilo kratko novico, da je Evropska komisija potrdila, da je prenos določbe četrtega odstavka petnajstega člena Direktive 2010/75/EU nujen. Po tej določbi lahko pristojni organi določijo manj stroge vrednosti emisij, če je iz ocene razvidno, da bi doseganje emisij z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami povzročilo nesorazmerno višje stroške v primerjavi s koristmi za okolje. Dopisa Evropske komisije na Ministrstvu za okolje in prostor niso objavili. Zato je dopis objavila iniciativa EKO Krog, ki je prav tako dobila dopis Evropske komisije. V tem dopisu Evropska komisija sicer potrjuje navedbe ministrstva o nujnosti prenosa, vendar pa sama opozarja na 193. člen Pogodbe o delovanju EU, ki državam omogoča ohranjanje strožjih okoljevarstvenih standardov. Na ta člen bi se lahko sklicevala Slovenija in zavrnila prenos spornih določb. (Žal se ne.)
Ne glede na to, ali je prenos nujen ali ne, pa je jasno, da je prenos napačen. Četrti odstavek 15. člena direktive namreč določa, da mora odločitev o znižanju emisijskih standardov temeljiti na »oceni«. Kdo je za pripravo te ocene pristojen, v direktivi ni jasno določeno, logično pa je, da za pripravo ocene ne more biti pristojen upravljavec naprave, ki ima na to oceno vezan finančni interes. V zakonu pa je zapisano prav to, da bo odločitev o znižanju emisijskih standardov po novem temeljila na oceni upravljavca naprave. Kar jasno kaže v čigavem interesu je pisan ta zakon.
