Evropska centralna banka
V Združeni levici smo se včeraj vključili v razpravo o spremembah in dopolnitvah zakona o Banki Slovenije, ki gredo v smeri povečanja legitimnega nadzora demokratičnih institucij nad centralno banko. V prvem branju smo predlagane spremembe in dopolnitve podprli, z vami pa delimo naš pogled na vlogo Evropske centralne banke (ECB) in Banke Slovenije (BS).
Evropska centralna banka (EBC) in Banka Slovenije sta šolska primera tega, da neoliberalizem nima nič skupnega svobodo, ampak ga je treba vedno uvajati z administrativno, ekonomsko in politično prisilo. V Južni Ameriki celo z orožjem.
V Evropi tako v zadnjih desetih letih nam pred očmi nastaja center moči, ki ima toliko oblasti, kot še nobena narodna banka v zgodovini. Ta center moči je vedno bolj neodvisen, kar v praksi pomeni, da je vedno bolj odtujen od državljanov in gospodarstva, zato pa toliko bližje nosilcem interesov finančnega kapitala. Tega v resnici nihče ne skriva. Statut ECB je popolnoma jasen. Naloga ECB je zagotavljanje cenovne stabilnosti, torej varnost finančnih investicij na škodo razvoja in zaposlenosti.
ZDA so vodilna kapitalistična država, pa kljub temu njihova centralna banka deluje po drugih načelih. Na prvem mestu zaposlenost, torej kreditiranje gospodarstva in investicij. Na drugem mestu stabilnost cen, ampak pozor, takoj uravnotežena z omejevanjem višine obrestnih mer. Visoke obrestne mere so leglo rentništva, ker preusmerjajo investicije iz realnega sektorja v finančne špekulacije. Vemo, kaj je rekel Keynes: evtanazija rentnika je predpogoj za politiko polne zaposlenosti.
V Banki Slovenije verjetno še niso slišali za Keynesa, sto odstotno pa niso slišali za njegovega učenca Hymana Minskyja, ker bi sicer leta 2007 in 2008 najbrž vendarle izvedli kakšen ukrep proti pregrevanju finančnih trgov. Treba je samo pogledati, kako so po letu 2010 okrevale ZDA in kakšna kalvarija je v Evropi, pa mora biti vsakomur jasno, ali imajo prav keynesianci v New Yorku ali ordoliberaci v Frankfurtu.
Sistem slednjih ustreza samo najmočnejšim evropskim državam in ustvarja Evropo dveh hitrosti. Nemčija se pelje s hitrim vlakom in je presegla predkrizno raven BDP-ja za 3,5 %. Mi smo prisiljeni v vožnjo po industrijskem tiru, zato je BDP Slovenije še vedno za 7,3 % manjši kot pred krizo. Pa seveda še zdaleč nismo najslabši ali najpočasnejši. Skratka, Evropski sistem centralnih bank je tako na papirju kot v praksi tako zavožen, da potrebuje radikalno spremembo.
V Ljubljani, 01.04.2015
Slika: Peter Schrank/The Economist
