Danes v DZ poteka razprava o političnih pritiskih na svobodo novinarskega dela in sovražnem govoru, žaljivkah in političnem obračunavanju, ki se jih v vsakdanjem komuniciranju z javnostjo in mediji načrtno poslužuje vodja največje desničarske stranke pri nas. Čeprav smo že navajeni, da v javnost letijo neprimerne in žaljive izjave tega politika, s katerimi se spravlja na do SDSa kritične novinarje, je z zadnjo bizarno seksistično in šovinistično izjavo prekoračil vse demokratične standarde komuniciranja.
V ZL menimo, da samo razprava v DZ ne bo dovolj. Diskurz sovražnega govora in pritiske na novinarje je potrebno javno obsoditi ter zagotoviti ustrezen pregon in sankcioniranje storilcev. A dejstvo je, da so pri pregonu in sankcioniranju sovražnega govora premalo aktivne pravzaprav vse inštitucije v tej državi. Prav tako je tudi težko trditi, da imamo primerno urejeno in učinkovito zakonodajo. Zaradi tega je učinkovit pregon onemogočen, obsodb pa je zelo malo. Hkrati pa je to signal, da se bo ta komunikacijska praksa, ki služi točno določenim ciljem, še naprej nekaznovano uporabljala.
Tisto, kar zbuja posebno pozornost in največjo bojazen, je, da se spodbujanja nestrpnosti in sovražnega govora ter pritiska na novinarje poslužujejo ravno politiki DZ. Politiki, ki so v državi na najpomembnejših funkcijah, so tisti, ki bi prvi morali javno obsoditi nevaren javni diskurz in neprimerne prakse. A ravno pri njih je meja zmernega in še dopustnega padla nedopustno nizko in presegla vse meje dopustnega in sprejemljivega. In to je prva stvar, ki bi jo morali razrešiti. Kajti, dokler bodo predstavniki na najvišjih funkcijah sami širili sovraštvo in vršili pritisk, je namreč nemogoče pričakovati, da se bo uporaba sovražnega govora in žaljive diskreditacije zmanjšala in zamejila.
