Stališče PS ZL: Luka Mesec
Miro Cerar je volitve dobil z obljubo »nove politike«. »Nova politika« je dovolj ohlapen, prazen in širok pojem, da lahko vanj vsakdo projicira svoje predstave o politiki. Nekateri bi si želeli manj korupcije, drugi več sodelovanja, tretji konec neoliberalnega gospodarjenja. Zagotovo pa si nihče ne želi še več afer. A dejanska »nova politika« Cerarjeve vlade je prav to: afera za afero. Če kdaj, so zdaj afere postale središče političnega šovbiznisa, še več, postajajo nadomestek politike v času »umikanja države«. Ko ni več politike, njeno mesto zavzamejo afere. Ali pa so morda le način odvračanja javne pozornosti?
Za zadnje afere Cerajeve vlade ne moremo nikakor sprejeti, da naj bi bili ti »primeri še posebej nesrečni«, kot se je nazadnje v nekakšnem samoopravičevanju izrazil predsednik vlade Miro Cerar.
Za zadnje tri afere: afera honorarji, afera Klavdija Markež in afera Janko Veber, je namreč kriva izključno vlada. V aferi honorarji zato, ker bi tisti, ki se kitijo z etiko in moralo, morali ob izbiranju najožje ekipe sodelavcev upoštevati dejstvo, da 640.000 EUR honorarjev, ki jih dekanja Stanka Setnikar Cankar izplača profesorici Stanki Setnikar Cankar, pač ni etično in moralno. V aferi Klavdija Markež zato, ker Klavdija Markež ni potrebovala plagiata magisterija, da bi vlada, ki je za svoj slogan vzela »prave ljudi na prava mesta«, morala razumeti, da ta kandidatka ni pravi človek za ministrsko mesto. Za to ni bil potreben plagiat magisterija, več kot dovolj bi bilo, če bi poslušali njen program. Pa ga niste.
Zakaj? Ker ste raje poslušali hujskanje desne opozicije in zakuhali še tretjo afero. Afero Veber. Te afere namreč ni zakuhal Matej Tonin. Zakuhal jo je Miro Cerar. Matej Tonin je morda priskrbel slamo, vžigalice pa je prinesel Miro Cerar. Požar pa je zanetil predsednik vlade sam.
Eno je namreč, če opozicijski poslanec poziva ministra k odstopu, nekaj povsem drugega pa, če to stori predsednik vlade. In v tem primeru je predsednik vlade to storil, ne da bi jasno dokazal ministru, da je v resnici prekoračil pooblastila, kot mu očita opozicijski poslanec. Predsednik vlade je to storil, ne da bi pojasnil, zakaj ministra odstavlja zaradi preverjanja varnostno-obrambnih aspektov privatizacije Telekoma, torej zaradi nečesa, kar bi moral storiti odgovoren predsednik vlade sam. Preden se proda največje telekomunikacijsko podjetje v državi, je pač treba preveriti tudi varnostno-obrambne aspekte tega. Posebej, če najverjetnejši kupec prihaja iz države, ki se samopostavlja v vlogo evropskega hegemona in ki si v ta namen več kot očitno prilašča stateško infrastrukturo v regiji.
In tako pridemo do bistva problema. V ozadju navidezno pravnega spora, v katerem ni jasnega zmagovalca, saj nobena od strani pravno ni uspela dokazati svojega prav, je interes. Interes vlade po privatizaciji. Interes predsednika vlade in finančnega ministra po sledenju hegemonski politiki v Evropi. Glede na to, da sama kadrujeta v državne ustanove, ki privatizirajo, tudi interes po prelivanju svoje politične moči v ekonomsko? Po vzpostavljanju lastne kapitalske elite?
To ne bi bilo nič novega. Dejstvo pa je, da je pravo v tem primeru je samo način boja, dejanski spopad pa je med privatizacijskimi ambicijami predsednika vlade ter protiprivatizaicjskimi stališči obrambnega ministra. Če povemo bolj naravnost: predsednik vlade se želi znebiti upornega ministra za obrambo. Zakaj? Da bo lahko nadaljeval z razprodajo. Da bodo lahko po NKBM, Žitu, Pivorarni Laško, Radenski, Adrii, Polzeli, Pekarni Grosuplje in drugih, stekli tudi prodajni postopki za Telekom in drugo kritično infrastrukturo.
Glede na to, da se je ministru zaradi ambicij po sodelovanju v taki vladi v dobršni meri odrekla celo lastna stranka, SD, lahko rezultat glasovanja danes predvidimo vnaprej. Minister bo padel, razprodaja se bo nadaljevala. Vprašanje, ki ostaja, je le: katera bo nova afera, s katero bo vlada poznost javnosti odvrnila od tihe privatizacije, ki jo izvaja za našimi hrbti.
Je to “nova politika”, ki ste jo obljubljali pred volitvami? So nova politka afere?
V Združeni levici ne bomo dali nikakršne podpore oportunizmu tistih, ki so si z afero Veber skušali nabrati nekaj političnih točk, niti ne bomo podpirali preračunljivosti podpreti predsednika vlade, ki je v vsemu skupaj videl priložnost za obračun z notranjo opozicijo. Na take manevre ne bomo nikoli pristali.
Današnja seja pa ni nova politika, današnja seja je farsa.
Združena levica
V Ljubljani, 09.04.2015
Foto: Siol
