Začela se je enomesečna referendumska kampanja ZA novi RTV zakon. Nasprotniki z desnice že tretjič branijo stari Grimsov zakon iz leta 2005, ki je omogočil sedanje stanje na RTV Slovenija. Tokrat naj gre zadnjič in naredimo konec političnemu vmešavanju v upravljanje in vodenje RTV Slovenija.
Nov zakon prinaša depolitizacijo organov vodenja javnega zavoda RTV in posledično dolgoročno ureditev razmer na RTV, v katere se politika ne bo mogla več vmešavati. Predlagana je nova ureditev upravljanja in nadzora RTV. Uvaja se enoten organ Svet RTV, v katerem bosta imeli odločilno vlogo civilna družba in zaposleni ter štiričlanska uprava. S tem se strankarska politika umika iz RTV Slovenija. Tukaj je obrazložitev, kaj prinaša novela zakona: Za boljši RTV.
Obstoječi zakon iz leta 2005 je omogočil velik vpliv politike na vodenje RTV. Že ob sprejemanju je bil deležen kritik domačih in mednarodnih novinarskih združenj in strokovnjakov za medije, ki so opozarjali, da zakon na široko odpira vrata političnemu podrejanju javne radiotelevizije. Kritike so se že takoj po sprejetju zakona izkazale za upravičene, a kljub temu ga nobena vlada od takrat, ni uspela spremeniti. Še posebej pereče pa se je problem političnega podrejanja javne radiotelevizije izkazal v zadnjih dveh letih, saj je RTV Slovenija dosegla najnižjo točko v svoji zgodovini.
RTV je naš največji kulturni zavod. Je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, zato je to bilo tudi takoj v začetku mandata tudi prvič po skoraj dvajsetih letih uspela sprejeti nov zakon o RTV Slovenija.
Stanje na RTV je alarmantno, na kar kažejo tako zaskrbljeni pozivi delavcev in delavk kot tudi strokovne in širše javnosti. Trenutno vodstvo namreč ne zasleduje interesov javnosti, ki bi ji javna radiotelevizija morala služiti, temveč izključno ozke politične interese, ki so v nasprotju s profesionalnimi standardi, javnim interesom ter načeli uredniške avtonomije. Neprofesionalno vodenje, šikaniranje novinarjev in novinark, vmešavanje v novinarsko in uredniško delo, napovedana ukinitev dopisništev ter različni pritiski na zaposlene so nedavno rezultirali tudi v stavki zaposlenih. Problem politizacije delovanje RTV se kaže tudi v kadrovskih izbirah. Direktor televizije je oseba, ki je bil kot politični delavec na čelu organa, ki skrbi za komuniciranje vlade z javnostjo, ne more zagotavljati institucionalne in uredniške neodvisnosti televizije, ki po statutu pripada celotni RTV Slovenija. Gre za tistega vladnega uradnika, ki je z objavljanjem “analiz” poročanja RTV Slovenija poskušal vplivati na delo urednikov in novinarjev. Kot direktor Televizije je ves čas pod kritikami zaposlenih kot tudi javnosti. Kar nam grozi je preoblikovanje javne televizije v strankarsko televizijo in to je potrebno preprečiti.
Javna RTV namreč ne pomeni le informativnega in notranjepolitičnega programa, ampak je njena naloga tudi zabavati in izobraževati slovensko javnost s kakovostnimi vsebinami s področja kulture, športa, znanosti, mednarodne politike, podjetništva, prostovoljstva in ostalih področij, ki so pomembna za razumevanje naše vse bolj kompleksne družbe, pomemben del programa tako predstavljajo njen raziskovalni, dokumentarni, glasbeni in otroški program. Pomembno delo opravlja tudi na področju varuha kolektivnega spomina in vednost z arhivskim delom ter glasbene in filmske produkcije.
Umik politike iz RTV je prvi in nujni korak k vzpostavitvi razumevanja medijev kot javnega dobrega. Dovolj je bilo politizacije RTV Slovenija. Nov zakon bo s tem prekinil.
Verjetno boste s strani predlagateljev referenduma v času kampanje slišali vse drugo kot resnično vsebino novega zakona in njegov namen. Zato na referendumu 27. 11. podprimo zakon, ki prinaša spremembe, da bo naš največji kulturni in medijski javni zavod lahko ostal javen in neodvisen ter nemoteno opravljal svoje poslanstvo.
