Foto: Andraž Purg
Govor na občinski proslavi v Celju pred dnevom upora proti okupatorju:
»Praznujemo dan boja proti okupatorju. Nekaj dni kasneje praznik dela in nato še dan Evrope, dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Prazniki, ki jih obeležujemo konec aprila in v začetku maja, so del naše kulture, kolektivnega spomina in družbe. To so prazniki vseh delovnih ljudi, vseh, ki se borimo za delavske, socialne in ekonomske pravice, za mir, solidarnost in svobodo. Vseh, ki spoštujemo zgodovino in vseh, ki stremimo k izgradnji boljše prihodnosti.
Dan boja proti okupatorju se je nekoč imenoval dan Osvobodilne fronte. Ta organizacija je bila ustanovljena leta 1941, kmalu po začetku vojne. V njej so moči združila najbolj napredna gibanja tistega časa, ki so vprašanje narodne emancipacije povezala s problematiko razrednega boja. Osvobodilna fronta je v svojem programu slovensko ljudstvo pozvala k osvoboditvi. Z mislijo, da je narodna osvoboditev mogoča ne le v antifašističnem, temveč tudi v antikapitalističnem boju. Vrednote narodne osvoboditve so vrednote družbene pravičnosti in solidarnosti.
Borci in borke Osvobodilne fronte so odšli v boj z odločnostjo, ki je izhajala iz sočutja do drugega. Iz iskrene želje po boljšem in pravičnejšem svetu. Iz neomajne vere v posameznika kot nepogrešljivega člena skupnosti. Zato zmaga nad fašizmom in nacizmom ni pomenila le konca vojne. Partizani in partizanke niso le pregnali okupatorja in ustavili nasilja. Stremeli so še dlje. Z bojem proti imperializmu in kapitalizmu so si iskreno prizadevali ustvariti pravičnejšo družbo in boljši svet za vse.
Med drugo svetovno vojno je bila kultura osrednja družbena sila, ki je povezala ljudstvo v najtežjih trenutkih in okoliščinah. Borili so se ne le s puško in mitraljezom, ampak tudi s knjigo in besedo. Misleči, kritični posameznik in posameznica sta člena povezane, solidarne, pravične družbe, kakršno gradimo v Sloveniji in Evropi.
Danes, žal, spet živimo v času vojne na evropskih tleh. V času, ko se v svetu izvaja genocid. V času porasta skrajnih politik in neofašizma. Temu se je potrebno odločno upreti.
Ponosni smo lahko na doseške naše zgodovine in boj naših prednikov. Tudi zaradi njihovih borb danes živimo v svobodni državi. V demokraciji. In govorimo slovensko.
Danes imamo v Sloveniji privilegij, da živimo v miru. A ta privilegij nam daje odgovornost, da nikoli ne pozabimo, da so pravice priborjene, ne podarjene. In da je naša naloga in privilegij, da se borimo za mir, za pravice in dostojno življenje vseh ter ne dopustimo revizije zgodovine. Tako bomo zgled za druge države Evropske unije in prihodnje generacije.
Kajti kdor ne pozna zgodovine, ne more videti prihodnosti.«
