Danes je Državni zbor obiskala delegacija iz Kneseta, izraelskega parlamenta. Obisk izraelske delegacije je bil eden izmed pogojev ministra Erjavca za nadaljevanje pogovorov o slovenskem priznanju Palestine. V resnici se je izkazalo, da gre za manever, s katerim želi vlada preprečiti, da bi Slovenija priznala Palestino kot suvereno in neodvisno državo. O tem priča nedvoumno diplomatsko “sporočilo” izraelske delegacije, s katerim se je zaključilo srečanje v Državnem zboru: če bo Slovenija sprejela deklaracijo o priznanju Palestine, tega izraelska stran ne bo dobro sprejela.
S tem se je znova pokazalo, kako odločna in brezkompromisna je po eni strani diplomatska dejavnost izraelske države. In kako se po drugi strani diplomacija Republike Slovenije še vedno ne upa storiti nikakršnega koraka, s katerim bi bili med prvimi ali s katerim bi se zamerili kateri izmed vpletenih strani.
V Združeni levici smo predlagali priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države novembra 2014. Čeprav je predlog Združene levice dobil široko podporo v Državnem zboru, je Vlada RS s pripravo aktov o priznanju Palestine namerno zavlačevala. V Združeni levici smo našo pobudo ponovili, a je sklep o priznanju Palestine, zahvaljujoč koalicijskim strankam, ostal v limbu parlamentarne procedure. V tem času so se vrstili številni izgovori, od volitev v Izraelu do čakanja na priznanje drugih držav. En od zadnjih izgovorov pa je bil obisk delegacije Odbora za zunanjo politiko in obrambo v izraelskem parlamentu.
Med pogovori so poslanci Kneseta večkrat poudarili, da je drža Izraela obrambna. Ob tem je poslanec ZL dr. Matej T. Vatovec dejal: “Nenavadno je, da vojska, ki je s tehničnega vidika med vodilnimi v svetu, svoje kirurško orodje v obrambi uporablja kot mesar. Izraelska država se je ujela v začaran krog nesorazmernih povračilnih ukrepov, ki že desetletja netijo nove konflikte. ”
V Združeni levici vztrajamo in verjamemo, da je priznanje suverenosti Palestine nujno izhodišče za nadaljevanje in zaključek bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Prav noben razlog ne more namreč stati nad nevzdržnim stanjem, ki se ohranja na Bližnjem vzhodu.
