Članice in člani stranke Levica na kongresu stranke, s pričetkom 17. 10. 2020, sprejemamo naslednjo deklaracijo o podnebni in okoljski krizi.

Zavedamo se, da je svet soočen z okoljsko krizo z najresnejšimi posledicami, ki vodijo v zlom podnebja in biosfere. Stopnje množičnega izumiranja vrst, izginjanja habitatov in degradacije ekosistemov ter stopnje naraščanja toplogrednih plinov v atmosferi in naraščanja temperature nimajo primerjave v času človeške zgodovine. Človeško družbo in zemeljske ekosisteme nadaljevanje sedanjih trendov vodi v katastrofo, zato je za ohranitev človeškega in življenja drugih vrst nujna radikalna sprememba ravnanja.

Zavedamo se, da je jedro problema kapitalistični ustroj, ki brez omejitev izkorišča ljudi in naravo. Interes kapitala postavlja pred interese ljudi in ohranjanje integritete ekosistemov, pravice lastništva kapitala pred pravice preživetja in blaginje ljudi. Zato smo nosilci vizije spremembe družbenoekonomskega sistema v smeri ekološkega socializma in odrasti.

Zahtevamo globalno ukrepanje, ki bo omogočilo, da v naslednjem desetletju do leta 2030 na globalni ravni prepolovimo izpuste toplogrednih plinov, do leta 2050 pa dosežemo ogljično nevtralnost. Brez izpolnitve obeh pogojev bomo presegli mejo globalnega segrevanja 1,5 °C in stopili čez prag tveganja katastrofalnih podnebnih sprememb. Zahtevamo ukrepe, ki bodo ustavili izginjanje vrst in ekosistemov, sicer bomo soočeni z zlomom biosfere, ki bo bistveno prizadel eksistenčne pogoje človeka in drugih vrst.

Priznavamo posebno odgovornost, ki jo ima Slovenija v podnebni in okoljski krizi kot ena najrazvitejših držav. Prevzemamo odgovornost, ki jo imamo za pravičen prehod na globalni ravni, da sami vodimo najbolj ambiciozne politike prehoda in manj razvitim državam v največji meri pomagamo pri prehodu in prilagajanju.

Priznavamo načelo pravičnega prehoda, tako prehoda v ogljično nevtralnost kot v širšem pomenu izhoda iz okoljske krize. To pomeni, da prehod ne sme še dodatno poglobiti razlik in neenakosti v družbi. Nasprotno, za ekološki in demokratični socializem prehod hkrati pomeni proces egalitarne prerazporeditve v duhu okoljske in ekološke pravičnosti. Označujejo ga odprava energetske revščine in revščine nasploh, nadomestitev delovnih mest, ki bodo v procesu prehoda izgubljena, univerzalen dostop do življenjskih virov in pogojev za zdravo življenje, odprava globalne neenakosti. Stroški pravičnega prehoda morajo biti deljeni progresivno: kdor ima več in kdor onesnažuje več, tudi prispeva več.

Podpiramo pridruževanje Slovenije najbolj ambicioznim mednarodnim dogovorom o naslavljanju podnebne in okoljske krize ter obsojamo mednarodne akterje, ki jo ignorirajo. Rešitev podnebne krize ni vprašanje ene države, temveč celotne globalne skupnosti, zato tudi na področju oskrbe z energijo stremimo k solidarnemu sodelovanju in povezovanju med državami.

Podnebna in okoljska kriza predstavlja največjo grožnjo svetovnemu miru, zato zavračamo mednarodne in domače politike, ki vire namesto spopadanju z njo namenjajo militarizaciji.

Podpiramo in sodelujemo z gibanji in organizacijami civilne družbe, ki naslavljajo podnebno in okoljsko krizo v skladu z načeli pravičnega prehoda in ekološke demokracije.

Politično delujemo v skladu z načeli pravičnega prehoda in to pričakujemo od vseh potencialnih političnih partnerjev.

Med cilji in stališči, ki jim bo Levica sledila v političnem naslavljanju podnebne in okoljske krize, posebej izpostavljamo naslednje.

Razogljičenje energetike. Opustitev uporabe premoga do leta 2030 in drugih fosilnih virov v energetiki do leta 2040. Proces opustitve uporabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj je treba z odločitvijo parlamenta sprožiti takoj, da bi do njegovega zaključka lahko zagotovili razvoj in nova delovna mesta. Proces razogljičenja vključuje prenehanje rudarjenja premoga in drugih fosilnih virov na območju Slovenije. Podpiramo intenziven razvoj uporabe sončne energije in drugih obnovljivih virov energije, ki so skladni z ohranjanjem narave in okolja.

Razogljičenje prometa. Bistveno zmanjšanje cestnega prometa, razvoj javnega transporta in kolesarske infrastrukture, prostorski razvoj v smeri decentralizacije in dostopnosti s sredstvi trajnostne mobilnosti. Prenova in razvoj železniške infrastrukture. Razvoj morskega ladijskega prometa mora upoštevati okoljske omejitve, tako z vidika ladijskih izpustov kot tveganja onesnaženja Jadranskega morja.

Razogljičenje gospodarstva. Zmanjšanje izpustov v industriji s ciljem doseči ogljično nevtralno proizvodnjo. Ogljična nevtralnost gospodarstva mora vključevati tudi blago iz uvoza.

Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Razvoj kmetijstva mora slediti načelom pravičnosti, trajnosti in sonaravnosti. Treba je zmanjševati izpuste in odvisnost pridelave od fosilnih goriv. Za povečanje prehranske varnosti in samozadostnosti je treba prednostno podpreti lokalne prehranske verige in proizvodnjo hrane za prehrano ljudi ter bistveno povečati ekološko pridelavo. Z vidika blaženja podnebnih sprememb in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov je nujno povečanje deleža hrane rastlinskega izvora in omejitev obsega živinoreje.

Zelena proračunska reforma. Določiti moramo ustrezen in jasno zamejen proračunski delež, ki bo omogočil financiranje prehoda v ogljično nevtralnost. Sistem emisijskih kuponov je v svoji sedanji obliki nezadosten in nepravičen; zavzemamo se za davek na ogljik, ki bo v razmerju do prave cene okoljske škode zaradi izpustov. Nujna je ukinitev neposrednega in skritega proračunskega subvencioniranja fosilnih goriv.

Ekološka demokracija. Zavzemamo se za največje in dosledno upoštevanje načel dostopa do informacij, udeležbe javnosti in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Zagovarjamo vključevanje deležnikov, okoljevarstvenih organizacij, lokalne skupnosti in zainteresirane javnosti v vse faze okoljsko občutljivih projektov, od načrtovanja do nadzora nad samo izvedbo.

Pravičen prehod mora biti vključen v temelje socialne politike in politiko na področju dela.

Ohranitev biotske raznovrstnosti v vseh habitatih na območju Slovenije in zaustavitev izginjanja vrst in ekosistemov. Ohraniti moramo obstoječe varstvene režime in ohranjanje biosfere opredeliti kot temeljni cilj vseh področnih zakonodaj, predvsem prostorske, gradbene, okoljske in energetske. Nadaljnja degradacija naravnih sistemov, kot so reke in vodotoki, gozdovi, rodovitne površine, mokrišča, gorski in podzemski svet, morje in obala, je nesprejemljiva. Naravovarstveno upravljanje naj vključuje renaturacijo, širjenje varovanih območij in izboljševanje pristopov varovanja.

Upoštevati in razvijati moramo najvišje okoljevarstvene standarde na vseh področjih upravljanja, zakonodaje in razvoja. Nižanje okoljevarstvenih standardov ob sklicevanju na dobiček, lastnino, gospodarsko rast, nacionalni interes ali odpravljanje birokratskih ovir ni sprejemljivo.

Izobraževanje o okolju in podnebnih spremembah potrebuje sistemsko mesto v učnih načrtih na vseh ravneh izobraževanja. Na področju znanosti je potrebno izrazito spodbujanje znanstvenega dela o okolju in podnebju z odprtim in demokratičnim načinom financiranja vseh raziskovalcev in vključevanjem vseh področij naravoslovne, humanististične, tehnične in družboslovne znanosti.

Koordinacijo politik glede podnebne in okoljske krize moramo vgraditi v sistem vlade in državne uprave na način, ki bo učinkovitejši in v okviru katerega bo naslavljanje podnebne in okoljske krize prepoznano kot cilj najvišjega nacionalnega interesa.

Kot trajno načelo zunanje politike mora biti sprejeto pravilo, da se država pridružuje tistim mednarodnim akterjem, ki podnebno in okoljsko krizo naslavljajo najbolj ambiciozno. Izstop iz zveze NATO zagovarjamo tudi z vidika, da vire, ki bi se lahko porabili za spopad s podnebno in okoljsko krizo, škodljivo uporablja za militaristične in neokolonialne cilje.

Odločanje o uporabi jedrske  energije v Sloveniji naj poteka ob upoštevanju dejstva, da jedrska energija predstavlja možni prehodni nizkoogljični vir električne energije, pod pogoji opuščanja rabe premoga in drugih fosilnih virov ter zmanjševanja porabe energije in povečevanja energetske izrabe iz obnovljivih virov. Prav tako je treba upoštevati dejstvi, da problem shranjevanja jedrskih odpadkov še ni zadovoljivo rešen in da jedrska energija prinaša specifična tveganja, ki jih je treba nasloviti. Spregledati ne smemo niti vpliva večmilijardne investicije in načina, kako je ta izpeljana, na dolgoročni razvoj države.

Potrebno je bistveno zmanjšanje nastajanja odpadkov. To pomeni takojšen prehod od modela »vzemi, naredi, zavrzi« k modelu zaprte zanke, ki pomeni ponovno uporabo, popravilo in recikliranje. V hierarhiji ravnanja z odpadki je v ospredju preprečevanje nastanka odpadka in dosledno uveljavljanje načela »onesnaževalec plača«. Nujno je sprejeti ukrepe, ki zmanjšujejo nastajanje odpadkov, ter pričeti z opuščanjem sežiga, izvažanja in odlaganja odpadkov, saj te prakse spodbujajo povečevanje nastajanja odpadkov in ne sodijo v model zaprte zanke. Smiselna je tudi zakonska prepoved prodaje nenujnih izdelkov za enkratno uporabo.

Deklaracija Levice o podnebni in okoljski krizi 2020 sprejema, upošteva in nadgrajuje programska načela, ki jih je stranka Levica zapisala v sprejetih programskih dokumentih: Programu stranke Levica (junij 2017), Programu stranke Levica za državnozborske volitve 2018, Programu stranke Levica za Evropski parlament 2019.

S sprejemom te deklaracije se stranka Levica zavezuje k oblikovanju, sprejemanju in izvajanju zakonov in ukrepov za naslavljanje podnebne in okoljske krize v skladu z načeli pravičnega prehoda ter k zavračanju zakonov in ukrepov, ki bi bili v nasprotju z načeli pravičnega prehoda iz podnebne in okoljske krize. Hkrati priporoča svojim članicam in članom ter predstavnicam in predstavnikom, naj sledijo trajnostnim načinom življenja in s tem tudi osebno predstavljajo zgled za pravičen prehod družbe iz podnebne in okoljske krize.